Piše se leto 2024: Stari Pes ● Alo!Stari

Ob 21.00: Stari Pes 

Stari Pês je krdelo, drzno in zvesto svoji naravi ter načinu razmišljanja. Glasba Starega Pêsa je predvsem pristna, plesna, psihedelična in samosvoja. Vsebuje svobodo improvizacije s trdnim oprijemljivim stavkom. Je kot neustavljiva vožnja skozi prostor in čas.

Stari Pês je eden udarnejših in bolj samosvojih mariborskih kolektivov, ki sceno markira že 12 let.

Zaznamuje ga lasten, žanrsko fleksibilen »pasji stil«, ki na odru zaživi s trenutnimi navdihi posameznikov, hipnotičnimi ritmi, erotičnimi groovi, zadetimi riffi in raskavim vokalom brez povodca.

Leta 2015 so izdali svoj prvenec Off the leash, ki ga je posnel in produciral Andrej Korelič v studiu Glas podzemlja, 2018 je svet uvidel drugi album Year of the dog v sodelovanju s producentom Simonom Spreitzerjem, trenutno pa pripravljajo nov material v sodelovanju s producentom Vidom Turico.

Ob 22.30:Alo!Stari

Novinci leta 2019 po izboru portala RTV MMC, ki so domačo sceno dodobra pretresli s svojim prvim komadom Nea vem kam, so pravzaprav stari mački na glasbenih prizoriščih. Pravijo, da so za njihovo neverjetno kemijo in energijo na odru potrebne 3 sestavine: mor’š bit dovolj nor, devetdeseta so zakon in uživati v tem kar delaš!

O svojih začetkih pravijo:
»Ah, devetdeseta. Zlati cajti. Pubeci smo se dobivali na dvorišču al pa pri UŠC-ju. V Mariboru valda. Takrat smo rekli, da gremo na PA (aka Pedagoška akademija). Vsak svoj skate v roke, pa akcija. Enim je celo nekaj ratalo, drugi pa smo slej ko prej obupali, pa se raje družli in bluzili. O življenju (kolko si kot sveži najstnik takrat to sploh razumel), o tečnih starih in pa o muziki. Kolko CD-jev in kaset smo si menjali in presnemavali, nimam pojma, vem pa, da smo bli ena prvih generacij, ki je muziko našla tudi na netu z Napsterjem al pa celo preko IRC-a. Na špile še nismo smeli hodit, smo pa zato tolko bolj nabijali muziko doma. In kmalu se je zgodilo to, da je eno desko zamenjala druga. Skejt je nadomestila kitara. Poškodbe in buške pa kitarski riffi in raztrgani zvočniki. Stari niso meli kaj dosti proti. »Glavno, da se pubec ne drogira!«

No, nekak tak se naša zgodba začne. In potem smo odraščali. Pa igrali v različnih bendih (Trash Candy, Happy ol’ McWeasel, Burning Legion), prepotovali skoraj vso Evropo in po več ko dveh desetletjih ugotovili, da bi se blo res super vrnit na začetek. Takrat je blo res fajn. Samo špilat nismo znali, zdaj pa znamo. Pa zgodb se je nabralo še in še.

Nekak tak smo pol nastali Alo!Stari. Ker valda je bil to naš pozdrav takrat in je še danes. Poleg »Ki si koJn«, »Kaj zaj …« in pa čisto klasičnega, standardnega »Seos«.«