Karantena
Unikatna in vedno polna kulturnega dogajanja.
V prostorih, ki so nekoÄ ÅŸivljenje ustavljali, danes od njega vrvi. Tu svoje programe uresniÄujejo nevladne organizacije ter druÅ¡tva, med zidovi, ki so jih nekoÄ stiskale reÅ¡etke, pa vladata umetniÅ¡ka svoboda in ustvarjalni polet.
Uporabniki, ki so dobili v uporabo prostore na javnem razpisu so nevladne in zasebne kulturne organizacije s statusom pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturnoumetniÅ¡kih dejavnosti s sedeÅŸem v Mestni obÄini Maribor.
Karantena je tako namenjena kulturnim dejavnostim kulturnih organizacij, ki niso javni zavodi, dejavnostim upravne in strokovne pomoÄi ljubiteljski kulturi, ki jih izvaja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti â obmoÄna izpostava Maribor.
KONTAKT
Oblika organiziranosti, termini, Å¡tevilo uporabnikov in Älanov ter Å¡tevilne druge podrobnosti vplivajo na moÅŸnosti uporabe prostorov. Vsaka ponudba je prilagojena potrebam, zato stopite v stik z nami za veÄ informacij.
ZGODOVINA
Karantena, del nekdanje cesarsko-kraljeve moÅ¡ke kaznilnice, ki je veljala za eno najsodobnejÅ¡ih v Avstro-Ogrski, je bila zgrajena med letoma 1884 in 1889 po naÄrtih inÅŸenirja R. von Neubauerja. Stavba impresivne velikosti 16.000 m2 za tiste Äase znaÄilno zvezdasto zasnovo je bila postavljena na tedaj nepozidanem desnem bregu Drave, na obmoÄju med starim in ÅŸelezniÅ¡kim mostom. Iz osrednjega trakta je na juÅŸni strani izhajalo pet veÄjih in trije manjÅ¡i trakti z zaporniÅ¡kimi celicami. Del kompleksa so namenili zaporniÅ¡ki bolniÅ¡nici, od tod tudi ime, ki se je drÅŸi Å¡e danes.
Kaznilnica, Maribor
Karantena
V stavbi je bilo prostora za 542 kaznjencev, Å¡tevilo pa je seveda nihalo. Leta 1889 je tam kazen prestajalo 99 obsojencev, leta 1921 pa kar 660. Do zaÄetka druge svetovne vojne je bilo v mariborski kaznilnici skupno zaprtih 14.649 zapornikov, med njimi Å¡tevilni politiÄni obsojenci. Med zavezniÅ¡kim bombardiranjem konec druge svetovne vojne je bila stavba delno poruÅ¡ena. Po vojni so jo delno rekonstruirali, delno pa podrli. Nato je stavba sluÅŸila za skladiÅ¡Äa in poslovne prostore, v muzejske namene pa je bila urejena celica, v kateri je bil zaprt Josip Broz – Tito.
Zgradba karantene obsega 1400 m2 povrÅ¡ine, njena prenova, vredna 1,6 milijona evrov, pa je bila dokonÄana v letu 2008. V njej so svoje domovanje dobila kulturna druÅ¡tva, v prvi vrsti tista, ki so dotlej v nemogoÄih pogojih delovala v pomoÅŸnih prostorih Dvorane Union.
Med najvidnejÅ¡imi uporabniki je Plesna izba Maribor, ki neprekinjeno deluje od leta 1987. Skrbi za razvoj kulturne ustvarjalnosti na podroÄju sodobne plesne umetnosti, na izobraÅŸevalnem podroÄju in na podroÄju odrske produkcije sodobnega plesa ter uprizoritvene umetnosti. Skozi svoje plesno izobraÅŸevanje je pospremila veÄ kot 5000 otrok in vzgojila Å¡tevilne mednarodno uspeÅ¡ne ter nagrajevane plesalce, koreografe in plesne pedagoge.
V Karanteni domuje tudi Akademska folklorna skupina Å tudent, ena izmed najstarejÅ¡ih in najbolj cenjenih slovenskih folklornih skupin, ki za ohranjanje in predstavljanje folklornega ljudskega izroÄila Slovencev doma in v svetu skrbi ÅŸe od leta 1964. Njeni plesalci gostujejo po vsem svetu, druÅ¡tvo KUD Å tudent pa je tudi pobudnik in motor mednarodnega festivala folklore Folkart.
Karantena, 2016
UTRINKI








