Karantena

Unikatno in vedno polno kulturnega dogajanja
E Narodni dom Maribor E Prostori E Karantena

Unikatna in vedno polna kulturnega dogajanja.

V prostorih, ki so nekoč şivljenje ustavljali, danes od njega vrvi. Tu svoje programe uresničujejo nevladne organizacije ter društva, med zidovi, ki so jih nekoč stiskale rešetke, pa vladata umetniška svoboda in ustvarjalni polet.

Uporabniki, ki so dobili v uporabo prostore na javnem razpisu so nevladne in zasebne kulturne organizacije s statusom pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturnoumetniških dejavnosti s sedeşem v Mestni občini Maribor.


Karantena je tako namenjena kulturnim dejavnostim kulturnih organizacij, ki niso javni zavodi, dejavnostim upravne in strokovne pomoči ljubiteljski kulturi, ki jih izvaja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – območna izpostava Maribor.

 

 

 

KONTAKT

Oblika organiziranosti, termini, število uporabnikov in članov ter številne druge podrobnosti vplivajo na moşnosti uporabe prostorov. Vsaka ponudba je prilagojena potrebam, zato stopite v stik z nami za več informacij.

 

ZGODOVINA

Karantena, del nekdanje cesarsko-kraljeve moške kaznilnice, ki je veljala za eno najsodobnejših v Avstro-Ogrski, je bila zgrajena med letoma 1884 in 1889 po načrtih inşenirja R. von Neubauerja. Stavba impresivne velikosti 16.000 m2 za tiste čase značilno zvezdasto zasnovo je bila postavljena na tedaj nepozidanem desnem bregu Drave, na območju med starim in şelezniškim mostom. Iz osrednjega trakta je na juşni strani izhajalo pet večjih in trije manjši trakti z zaporniškimi celicami. Del kompleksa so namenili zaporniški bolnišnici, od tod tudi ime, ki se je drşi še danes.

Kaznilnica, Maribor
Kaznilnica, Maribor
Karantena
Karantena

V stavbi je bilo prostora za 542 kaznjencev, Å¡tevilo pa je seveda nihalo. Leta 1889 je tam kazen prestajalo 99 obsojencev, leta 1921 pa kar 660. Do začetka druge svetovne vojne je bilo v mariborski kaznilnici skupno zaprtih 14.649 zapornikov, med njimi Å¡tevilni politični obsojenci. Med zavezniÅ¡kim bombardiranjem konec druge svetovne vojne je bila stavba delno poruÅ¡ena. Po vojni so jo delno rekonstruirali, delno pa podrli. Nato je stavba sluÅŸila za skladišča in poslovne prostore, v muzejske namene pa je bila urejena celica, v kateri je bil zaprt Josip Broz – Tito.

Zgradba karantene obsega 1400 m2 površine, njena prenova, vredna 1,6 milijona evrov, pa je bila dokončana v letu 2008. V njej so svoje domovanje dobila kulturna društva, v prvi vrsti tista, ki so dotlej v nemogočih pogojih delovala v pomoşnih prostorih Dvorane Union.

Med najvidnejšimi uporabniki je Plesna izba Maribor, ki neprekinjeno deluje od leta 1987. Skrbi za razvoj kulturne ustvarjalnosti na področju sodobne plesne umetnosti, na izobraşevalnem področju in na področju odrske produkcije sodobnega plesa ter uprizoritvene umetnosti. Skozi svoje plesno izobraşevanje je pospremila več kot 5000 otrok in vzgojila številne mednarodno uspešne ter nagrajevane plesalce, koreografe in plesne pedagoge.

V Karanteni domuje tudi Akademska folklorna skupina Študent, ena izmed najstarejših in najbolj cenjenih slovenskih folklornih skupin, ki za ohranjanje in predstavljanje folklornega ljudskega izročila Slovencev doma in v svetu skrbi şe od leta 1964. Njeni plesalci gostujejo po vsem svetu, društvo KUD Študent pa je tudi pobudnik in motor mednarodnega festivala folklore Folkart.

Karantena | foto Matej Kristovič | 2016
Karantena, 2016

UTRINKI