Karantena
Unikatna in vedno polna kulturnega dogajanja.
V prostorih, ki so nekoč življenje ustavljali, danes od njega vrvi. Tu svoje programe uresničujejo nevladne organizacije ter društva, med zidovi, ki so jih nekoč stiskale rešetke, pa vladata umetniška svoboda in ustvarjalni polet.
Uporabniki, ki so dobili v uporabo prostore na javnem razpisu so nevladne in zasebne kulturne organizacije s statusom pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturnoumetniških dejavnosti s sedežem v Mestni občini Maribor.
Trenutno prostore v Karanteni uporabljajo naslednje organizacije: Kulturno društvo ženski pevski zbor Glasbena matica Maribor, Plesno kulturno umetniško društvo “Sveti Nikola”, Srpsko kulturno društvo Maribor, Kulturno društvo Allegria Maribor, Glasbeno kulturno društvo Ad Libitum, Kulturno društvo Glasbena matica Maribor, KUD Študent Maribor – AFS Študent, Kulturno društvo Mariborska literarna družba, KD Moški pevski zbor Slava Klavora, Kulturno društvo Plesna Izba, Zgodovinsko društvo dr. Frana Kovačiča v Mariboru, ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Zveza kulturnih društev Maribor, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ženski pevski zbor NKBM, Društvo Vokalna skupina Urban, Kulturno društvo vokalne glasbe Allegro, Film in video klub Maribor, Kulturno umetniško društvo Kresnice Maribor, Akademski pevski zbor Maribor.
KONTAKT
Lokacija
ZGODOVINA
Karantena, del nekdanje cesarsko-kraljeve moške kaznilnice, ki je veljala za eno najsodobnejših v Avstro-Ogrski, je bila zgrajena med letoma 1884 in 1889 po načrtih inženirja R. von Neubauerja. Stavba impresivne velikosti 16.000 m2 za tiste čase značilno zvezdasto zasnovo je bila postavljena na tedaj nepozidanem desnem bregu Drave, na območju med starim in železniškim mostom. Iz osrednjega trakta je na južni strani izhajalo pet večjih in trije manjši trakti z zaporniškimi celicami. Del kompleksa so namenili zaporniški bolnišnici, od tod tudi ime, ki se je drži še danes.
Kaznilnica, Maribor
Karantena
V stavbi je bilo prostora za 542 kaznjencev, število pa je seveda nihalo. Leta 1889 je tam kazen prestajalo 99 obsojencev, leta 1921 pa kar 660. Do začetka druge svetovne vojne je bilo v mariborski kaznilnici skupno zaprtih 14.649 zapornikov, med njimi številni politični obsojenci. Med zavezniškim bombardiranjem konec druge svetovne vojne je bila stavba delno porušena. Po vojni so jo delno rekonstruirali, delno pa podrli. Nato je stavba služila za skladišča in poslovne prostore, v muzejske namene pa je bila urejena celica, v kateri je bil zaprt Josip Broz – Tito.
Zgradba karantene obsega 1400 m2 površine, njena prenova, vredna 1,6 milijona evrov, pa je bila dokončana v letu 2008. V njej so svoje domovanje dobila kulturna društva, v prvi vrsti tista, ki so dotlej v nemogočih pogojih delovala v pomožnih prostorih Dvorane Union.
Med najvidnejšimi uporabniki je Plesna izba Maribor, ki neprekinjeno deluje od leta 1987. Skrbi za razvoj kulturne ustvarjalnosti na področju sodobne plesne umetnosti, na izobraževalnem področju in na področju odrske produkcije sodobnega plesa ter uprizoritvene umetnosti. Skozi svoje plesno izobraževanje je pospremila več kot 5000 otrok in vzgojila številne mednarodno uspešne ter nagrajevane plesalce, koreografe in plesne pedagoge.
V Karanteni domuje tudi Akademska folklorna skupina Študent, ena izmed najstarejših in najbolj cenjenih slovenskih folklornih skupin, ki za ohranjanje in predstavljanje folklornega ljudskega izročila Slovencev doma in v svetu skrbi že od leta 1964. Njeni plesalci gostujejo po vsem svetu, društvo KUD Študent pa je tudi pobudnik in motor mednarodnega festivala folklore Folkart.
