Vetrinjski dvor
Starinski dvorec, v katerem odmevajo zgodbe preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
ATRIJ
Za stoletnimi vrati se skriva prijazna oaza miru ali ustvarjalnosti – kakor želite. Odlično namreč gosti tako literarne večere kot pustna rajanja, posvete in koncerte, lutkovne in plesne predstave, ustvarjalne delavnice ter večmedijske dogodke.
Tehnični podatki:
- površina: 407 m2;
- število sedežev: 200;
- ozvočenje
PREDDVORANA
V elegantnem ambientu odlično uspejo vse vrste družabnih srečanj tudi večji sprejemi in pogostitve, razstave, pa tudi seminarji, predavanja, večmedijski dogodki …
Tehnični podatki:
- površina: 114 m2;
- število sedežev: 60, z mizami: 40;
- ozvočenje
VEČNAMENSKA DVORANA
V prijetnem objemu sodobnega in starega se ob sprejemih, pogostitvah, posvetih, predavanjih in izobraževanjih odlično počutijo tudi najrazličnejše umetniške vsebine – od koncertov in razstav do plesnih predstav.
Tehnični podatki:
- površina: 106 m2;
- število sedežev: 100, z mizami: 50;
- svetlobni park;
- ozvočenje
PROJEKTNI PROSTOR GRAJSKI
Običajno gosti predstavitve, sestanke, projektno delo, seminarje, izobraževanja … Seveda pa lahko seznamu dodate tudi drugačen dogodek, namenjen manjšemu številu udeležencev.
Tehnični podatki:
- površina: 51 m2;
- skupine do 15 oseb
COWORKING VELIKA ODPRTA PISARNA
Prostor, namenjej pisarniški in organizacijski rabi, pri kateri pa ustvarjalnost nikakor ni izključena.
Tehnični podatki:
- površina: 56 m2;
- 8 delovnih postaj
COWORKING MALA ODPRTA PISARNA
Sodoben, funkcionalen in prijetnen pisarniški ambient, ki spodbuja k ustvarjalnosti.
Tehnični podatki:
- površina: 33 m2;
- 4 delovne postaje
PROJEKTNI PROSTOR FRESKE
Stičišče kreativnosti, v katerem se ideje krešejo na projektnih srečanjih, izobraževanjih, seminarjih, predstavitvah, sestankih, posvetih … Opremljena kuhinja poskrbi, da energije ne bo zmanjkalo.
Tehnični podatki:
- površina: 49 m2;
- skupine do 15 oseb;
- opremljena kuhinja
RAZSTAVIŠČE
Ne le za razstave, to je odlična izbira tudi za sodobne večmedijske vsebine, prostorske inštalacije in projekcije, svoje mesto pa v njem najdejo tudi posveti, predavanja, predstavitve ali manjši sprejemi.
Tehnični podatki:
- površina: 46,65 + 55,51 m2;
- število sedežev: 60;
- ozvočenje
Prostori Vetrinjskega dvora so namenjeni projektni (terminski) rabi kulturnih in izobraževalnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev ter programski (trajni) rabi.
Programska raba omogoča izključno uporabo prostora posamezni kulturni organizaciji za obdobje 3 let na podlagi na razpisu predloženega in izbranega programa dela. Trenutno v Vetrinjskem dvoru kot programski uporabniki delujejo Zavod MARS Maribor, Pekarna magdalenske mreže (Sobazagoste) in KUD Coda.
Možnosti uporabe
Tip prireditve, termin, število obiskovalcev in številne druge podrobnosti vplivajo na možnosti najema prostorov. Vsaka ponudba je prilagojena potrebam organizatorja.
Vetrinjski dvor je ena najpomembnejših meščanskih hiš v Mariboru. Začetki izgradnje segajo v prvo polovico 13. stoletja, v 16. in 17. stoletju pa se je stavba dograjevala ter dobila sedanjo podobo, ki oklepa notranje dvorišče (atrij).
Njegovo ime se je skozi čas pogosto spreminjalo, saj so ga imenovali po njegovih lastnikih (Breunerjev dvorec, Berdajsova hiša, Naskov dvorec). Danajšnje poimenovanje se vrača k izvoru, poimenovan je po svojih prvih cerkvenih posestnikih, ki izvirajo iz kraja Vetrinj blizu Celovca.
Med letoma 1785 in 1806 je tukaj delovalo prvo mariborsko gledališče. V 19. stoletju je zgradba prešla v meščanske roke, menjavali so se različni lastniki, povečini bogati obrtniki, ki so prostore prilagajali svojim potrebam. Zadnji lastnik do razlastitve po drugi svetovni vojni je bil usnjar Alojz Nasko.
Dvorišče Vetrinjskega dvora nekoč, Foto: Večer
Prenovljen Vetrinjski dvor, Foto: Služba za razvojne projekte in investicije MOM
Med letoma 2007 in 2010 je bil kompleks temeljito obnovljen, prenova, ki je bila izpeljana s pomočjo evropskih sredstev, pa je omogočila novo namembnost. Od leta 2010 do leta 2013 je kompleks služil kot sedež zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, v drugi polovici leta 2013 pa je prešel v upravljanje javnega zavoda Narodni dom Maribor, ki je v njem ustvaril živahno stičišče ustvarjalnosti in partnerskih povezav prvenstveno neinstucionalnih kulturnih organizacij ter ustvarjalcev: nevladnih organizacij, zavodov, društev, samostojnih kulturnih ustvarjalcev, domačih in tujih rezidenčnih umetnikov ….
Utrinki
