Vetrinjski dvor danes
Vetrinjski dvor je programsko zasnovan kot večnamenski prireditveni, razstavni in produkcijski prostor. Prvenstveno je namenjen izvajanju dogodkov in programov nevladnih kulturnih organizacij.
Vsebinsko delovanje Vetrinjskega dvora je zasnovano glede na danosti prostorov in objekta in z mislijo na pomanjkanje trajnostnih programov in učinkov EPK 2012, ki so umanjkali kljub trudu in ambicijam lokalnih kulturnih producentov.
Možnost trajnejšega razvoja mariborske kulture in kulturnih organizacij je zato bila prepoznana v njihovi zmožnosti za povezovanje in v omogočanju primernega podpornega produkcijskega okolja, ki vključuje in krepi nove, potrebam in zmožnostim prilagojene produkcijske modele.
Okolja, ki podpira ideje lokalnih akterjev in njihovo medsebojno in mednarodno povezovanje, ki spodbuja sodelovanje ustvarjalcev in producentov in ki temelji na (vzajemni) samopomoči in naredi-sam miselnosti. Vetrinski dvor je tako dvor-išče ustvarjalnosti in sodelovanja.
Dvorec ima zato dvojno življenje. Razstavišče, Večnamenska dvorana in Atrij (ter občasno še kakšna projektna soba) delujejo kot kulturno prizorišče, ki je na projektni osnovi na voljo kulturnim producentom in ustvarjalcem.
Po drugi plati pa zasebnim kulturnim organizacijam, iniciativam ter samostojnim ustvarjalcem na področju kulture in kulturnih industrij omogoča prostorske in tudi tehnične pogoje za ustvarjanje in delovanje, po dogovoru pa tudi svetovanje in podporo pri produkciji in promociji dogodkov.
Možnosti uporabe
Prostori Vetrinjskega dvora so javna kulturna infrastruktura, namenjena predvsem produkciji in prezentaciji kulturnih vsebin.
Uporabo prostorov v Vetrinjskem dvoru koordinira javni zavod Narodni dom Maribor.
Tip prireditve, termin, število obiskovalcev in številne druge podrobnosti vplivajo na možnosti uporabe prostorov. Vsaka ponudba je prilagojena potrebam organizatorja.
Programska raba prostorov
Programska raba omogoča izključno uporabo prostora posamezni kulturni organizaciji za obdobje 3 let na podlagi na razpisu predloženega in izbranega programa dela.
Predstavitev in kontakte rezidenčnih uporabnikov si lahko ogledate v zavihku Uporabniki.
Projektna raba prostorov
Projektna raba omogoča uporabo posameznih prostorov za termine od 1 ure do 1 meseca na podlagi stalnega odprtega poziva.
Zaradi prilagajanja produkcijskim potrebam so rezervacije uporabe prostorov praviloma možne tudi do 10 dni pred dogodkom, zaradi zasedenosti pa priporočamo, da se nam s predlogom oglasite vsaj mesec dni prej.
Odprta pisarna
Na način projektne rabe deluje tudi Odprta pisarna, ki kulturnim organizacijam, posameznikom in iniciativam omogoča (so)uporabo do max. 14 pisarniških mest in souporabo pripadajočih projektnih prostorov po principih coworkinga za obdobje do enega leta (z možnostjo podaljšanja).
Odprta pisarna se s tem prilagaja pogojem nevladne kulturne produkcije in spremembam v zahtevah trga dela (prekarnosti), za katerega je značilno vedno večje število ljudi, ki delajo projektno, od doma ali v lokalih oz. se morajo prilagajati zahtevam po vedno večji mobilnosti in fleksibilnosti dela ter potrebi po izmenjavi izkušenj in znanj.