Bocvana

38. MEDNARODNI CIOFF® FOLKLORNI FESTIVAL
30. 6.–4. 7. 2026

Mednarodni CIOFF folklorni festival FOLKART v Mariboru, že od samega začetka član svetovne nevladne organizacije CIOFF, je največji folklorni festival v Sloveniji. Je eden najboljših in najvidnejših v Evropi ter v folklornem svetu.  Prvi tovrstni festival na svetu, ki je bil počaščen s pokroviteljstvom UNESCO.

FOLKART, NAŠE OKNO V SVET

Zadnjih 37 let je mariborski Folkart v naše mesto in v Slovenijo pripeljal najvidnejše svetovne folklorne skupine, ki so nas vsako leto znova navdušile, nas s svojimi zgodbami preselile na mnoge različne kontinente in popeljale daleč preko običajnih obzorij.  Do letos smo tako spoznali kulturo in tradicijo iz kar 83 različnih držav sveta.  Izjemna svetovna nesnovna kulturna dediščina nam govori o ljudeh z bližnjih in najbolj oddaljenih kontinentov, o njihovem načinu življenja, dela, vedenja, verovanja ter o predanosti vrednotam, ki so ključnega pomena za vse generacije. Kultura je vrednota, je pripadnost in spoštovanje; predvsem pa je osnovni temelj obstoja slehernega naroda na svetu. Ravno zato je Folkart naše OKNO V SVET – je pravi praznik svetovne nesnovne kulturne dediščine, življenja in upanja. In res upajmo, da bo tako tudi v prihodnje.

Glasniki kulture in tradicije bodo letos v Maribor prišli z vsega sveta že 38. zapored.  Imeli bomo priložnost doživeti kulturo kar štirih držav, ki še nikoli niso nastopile na Folkartu. Na 38. Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Afrike, Azije, Južne Amerike in Karibov (Severne Amerike). S svojimi edinstvenimi zgodbami bodo naše mesto ogrnile v pisane barve in trenutke veselja. Z juga Afrike, iz Bocvane, glavnega mesta Gaborone, prihaja skupina, ki živi za petje, ples in ritme. »Svetu želimo prikazati vse, od globokih ritmov Tsutsubeja v Kalahariju do divjega topotanja Patiesa na jugu. To je naše praznovanje življenja. S srcem, z veseljem.« Iz Bolivije, slikovite celinske države v Južni Ameriki z najvišje ležečo administrativno prestolnico na svetu La Paz, nam bo skupina profesionalcev prinesla delček njihove edinstvene kulture, bogate mešanice vplivov andskih domorodcev in španskih kolonialistov. Poljska, obmorska država v Srednji Evropi, ki meji na Baltsko morje, k nam pošilja eno najboljših skupin v državi; študenti iz Krakova nas bodo pritegnili z mladostno energijo in popolno predanostjo bogati tradiciji svoje dežele. Spet z drugega konca sveta, s tropskega otoka Portorika v vzhodnih Karibih, prihaja skupina zanesenjakov, ki jim je salsa v krvi; osredotočeni so na svojo kulturo, ples in glasbo. So strastni ljudje, polni življenja. Severna Makedonija, dežela sonca in nasmejanih ljudi, ki ji pravijo tudi biser Balkana, k nam pošilja pomlajeno skupino dobrih znancev, ki nam bodo ponovno razgreli srca in nam pokazali, da je makedonska kultura ena najbogatejših, globoko zakoreninjenih kultur v dediščini svoje dežele. Iz osrčja Azije, iz Uzbekistana, ki ga obkrožata najpomembnejši reki Srednje Azije Amu Darja (Oxus – Mati vseh rek) in Sir Darja (Jaxartes), prihajajo k nam profesionalci, državni ansambel iz Taškenta. Od tam, kjer se prepletajo tisočletna islamska tradicija, mistična lepota in izjemna gostoljubnost ljudi. To pisano bero svetovne kulture pa bodo zaokrožili, seveda, kdo drug kot naši Kudovci, izjemni domačini, člani Akademske folklorne skupine Študent, ki bodo ponosno predstavljali Slovenijo.

Od 30. junija do 4. julija bo Maribor ponovno poln plesa, glasbe in pesmi, barvitih narodnih noš, veselih obrazov, optimizma ter razigranega vzdušja. Kar je več kot pomembno v teh norih časih.

V času festivala bomo folkloriste srečevali po centru mesta, na Lentu in tudi v Mestnem parku. Ob otvoritvi in zaključku 38. Folkarta pa bodo nastopili na Glavnem odru Festivala Lent na Trgu Leona Štuklja. 

BOCVANA

Folklorna skupina »NGWAO LETSHWAO PERFORMING ARTS«, Gaborone

Prostrana, nepredvidljiva, divja, magična. Lev, leopard, črni nosorog, afriški savanski slon in kafrski bivol, »velika peterica«. Največja populacija slonov na svetu. Diamanti. Delta Okavango, eno sedmih čudes Afrike. Ljudstva Tswana, Kalanga in San. Izjemna povezanost človeka z naravo.

Bocvana, dežela Cvanov, je dobila ime po prevladujoči etnični skupini Tswana, ki izhaja predvsem iz bantujsko govorečih ljudstev. Bocvana je topografsko ravna, saj približno 70 % njene površine prekriva puščava Kalahari, kar 40 % ozemlja pa je namenjenega ohranjanju narave ter divjih živalskih vrst v nacionalnih parkih in rezervatih. Ta prostrana dežela s čudovito, neokrnjeno naravo, ki daje zavetje številnim živalskim vrstam in kjer si zakoreninjena tradicija podaja roko z moderno dobo, leži na jugu Afrike ter meji na Republiko Južno Afriko, Namibijo, Zambijo in Zimbabve. Glasba in ples sta temelja bocvanske kulture; s plesom, pesmijo in različnimi zvoki pripovedujejo zgodbe o vsakdanjem življenju ter svojih prednikih. Plesna kultura Bocvane je ena najbolj obsežnih v celotni Afriki, tako v umetniškem kot izraznem smislu. Njihovi plesi predstavljajo bogato tradicijsko dediščino, izvajajo pa jih ob vsaki priložnosti. Folklorna skupina Ngwao Letshwao Performing Arts je globoko predana svojemu izročilu. Sami pravijo, da ples nosijo v duši, saj je temelj kulture njihovega ljudstva. Ritmi jim pomenijo življenje, zato želijo svetu prikazati vse, kar znajo – od globokih ritmov Tsutsubeja v Kalahariju do divjega topotanja Patiesa na jugu. To je njihov način praznovanja življenja. Svojemu poslanstvu so predani s srcem in dušo. Z veseljem jih pričakujemo v Mariboru, saj bo prvič, da bomo imeli priložnost spoznati tradicijsko kulturo Bocvane na našem festivalu.