Kopaonik, Uzbekistan

Lokacija: pri Paviljonu v Mestnem parku

38. MEDNARODNI CIOFF® FOLKLORNI FESTIVAL
30. 6.–4. 7. 2026

Mednarodni CIOFF folklorni festival FOLKART v Mariboru, že od samega začetka član svetovne nevladne organizacije CIOFF, je največji folklorni festival v Sloveniji. Je eden najboljših in najvidnejših v Evropi ter v folklornem svetu.  Prvi tovrstni festival na svetu, ki je bil počaščen s pokroviteljstvom UNESCO.

FOLKART, NAŠE OKNO V SVET

Zadnjih 37 let je mariborski Folkart v naše mesto in v Slovenijo pripeljal najvidnejše svetovne folklorne skupine, ki so nas vsako leto znova navdušile, nas s svojimi zgodbami preselile na mnoge različne kontinente in popeljale daleč preko običajnih obzorij.

Do letos smo tako spoznali kulturo in tradicijo iz kar 83 različnih držav sveta.

Izjemna svetovna nesnovna kulturna dediščina nam govori o ljudeh iz bližnjih in najbolj oddaljenih kontinentov, o njihovem načinu življenja, dela, obnašanja, verovanja in predanosti vrednotam, ki so ključnega pomena za vse generacije. Kultura je vrednota, je pripadnost in spoštovanje; predvsem pa je osnovni temelj obstoja slehernega naroda na svetu. Ravno zato je Folkart naše OKNO V SVET – je pravi praznik svetovne nesnovne kulturne dediščine, življenja in upanja. In res upajmo, da bo tako tudi v prihodnje.

Glasniki kulture in tradicije bodo letos v Maribor prišli z vsega sveta že 38. zapored. Imeli bomo priložnost doživeti kulturo kar treh držav, ki še nikoli niso nastopile na Folkartu.

Na 38. Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Azije, Južne Amerike in Karibov (Severne Amerike). S svojimi edinstvenimi zgodbami bodo naše mesto ogrnile v pisane barve in trenutke veselja. Iz Bolivije, slikovite celinske države v Južni Ameriki, z najvišje ležečo administrativno prestolnico na svetu La Paz, nam bo skupina profesionalcev prinesla delček njihove edinstvene kulture, bogate mešanice vplivov andskih domorodcev in španskih kolonialistov. Poljska, obmorska država iz Srednje Evrope, ki meji na Baltsko morje, k nam pošilja eno najboljših skupin v državi; študenti iz Krakova nas bodo pritegnili z mladostno energijo in popolno predanostjo bogati tradiciji svoje dežele. Spet z drugega konca sveta, s tropskega otoka Portoriko v vzhodnih Karibih, prihaja skupina zanesenjakov, ki jim je salsa v krvi; osredotočeni so na svojo kulturo, ples in glasbo. So strastni ljudje, polni življenja. Severna Makedonija, dežela sonca in nasmejanih ljudi, ki ji pravijo tudi biser Balkana, k nam pošilja pomlajeno skupino dobrih znancev, ki nam bodo ponovno razgreli srca in nam pokazali, da je makedonska kultura ena najbolj bogatih, globoko zakoreninjenih kultur v dediščini svoje dežele. Iz osrčja Azije, iz Uzbekistana, ki ga obkrožata najpomembnejši reki Srednje Azije Amu Darja (Oxus – Mati vseh rek) in Sir Darja (Jaxartes), prihajajo k nam profesionalci, državni ansambel iz Taškenta. Od tam, kjer se  prepletajo tisočletna islamska tradicija, mistična lepota in izjemna gostoljubnost ljudi. Pridružili pa se nam bodo tudi člani folklorne skupine Kopaonik iz Leposavića, ki predstavljajo svojo srbsko tradicijo na prostoru Kosova in Metohije. Bogata kultura, izjemne ročno izdelane noše in ponosna drža. To pisano bero svetovne kulture pa bodo zaokrožili, seveda, kdo drug kot naši Kudovci, izjemni domačini, člani Akademske folklorne skupine Študent, ki bodo ponosno predstavljali Slovenijo.

Od 30. junija do 4. julija bo Maribor ponovno poln plesa, glasbe in pesmi, barvitih narodnih noš, veselih obrazov, optimizma ter razigranega vzdušja. Kar je več kot pomembno v teh norih časih.

V času festivala bomo folkloriste srečevali po centru mesta, na Lentu in tudi v Mestnem parku. Ob otvoritvi in zaključku 38. Folkarta pa bodo nastopili na Glavnem odru Festivala Lent na Trgu Leona Štuklja.

1. KUD KOPAONIK

Folklorna skupina »KOPAONIK«, Leposavić

Leposavić je mesto na skrajnem severu Kosova v okrožju Kosovske Mitrovice. Leži v dolini reke Ibar, ob vznožju gorovja Kopaonik. Prebivalstvo je večinoma srbsko. Bogata zgodovina, bogata kulturna dediščina, pristne naravne lepote, srednjeveški samostani in cerkve.

Kulturno-umetniško društvo Kopaonik iz Leposavića je bilo ustanovljeno leta 1998. Njihov glavni cilj je ohranjanje tradicionalne ustvarjalnosti ter kulturne identitete srbskega ljudstva na Kosovu in Metohiji. Delo ansambla je organizirano v treh sekcijah in v šoli folklore. Pomemben del je tudi delavnica za ročno izdelavo narodnih noš, vsaka zase je prava dragocenost. Folklorni ansambel Kopaonik iz Leposavića predstavlja izvorne srbske plese, pesmi in običaje. Doslej so izvedli več kot 1500 nastopov, s katerimi so se predstavili občinstvu po celotni Srbiji, prav tako tudi občinstvu v sosednjih državah ter tujini – od številnih evropskih držav pa vse do Mehike, Jordanije in Tunizije. Imajo bogat repertoar, saj  izvajajo okoli 30 različnih koreografij. Velik poudarek pa dajejo vzgoji otrok in mladine, saj tako zagotavljajo prihodnost svoje bogate kulture in identitete. V Mariboru, na odru Folkarta, jih bomo pozdravili prvič.

2. UZBEKISTAN

Ansambel plesov in pesmi »BUKHORCHA«, Buhara

Tisočletna islamska tradicija, mistična lepota. Izjemna gostoljubnost ljudi. Nekoč mogočno Aralsko jezero. Pokrajina iz legend Svilne ceste, polna zgodb trgovcev, pesnikov in osvajalcev. Mošeje, minareti in turkizni toni bleščečih mozaikov azijskega Orienta. Trg Registan v Samarkandu.

Uzbekistan je celinska država v osrčju Azije, ki meji na Afganistan, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan in Turkmenistan. Obkrožata ga najpomembnejši reki Srednje Azije, Amu Darja (Oxus – Mati vseh rek) in Sir Darja (Jaxartes). Puščave prekrivajo ogromna področja dežele. Živ dokaz človeškega pohlepa je nekoč mogočno Aralsko jezero, po površini četrto največje na svetu, ki so ga z nespametnim izsuševanjem skrčili zgolj na desetino prejšnje velikosti. Uzbekistan je s svojimi neskončnimi peščenimi sipinami, izjemno arhitekturo in bogato zgodovino znan kot biser Svilne poti. Večino prebivalstva tvorijo Uzbeki, znani kot potomci nomadskih turških plemen. So umirjeni, dobrosrčni in izjemno gostoljubni. Večina živi v skrajni vzhodni polovici države, predvsem v rodovitni Ferganski dolini, »zeleni duši« Uzbekistana, ki velja za kulturno središče Srednje Azije. Iz Buhare, enega najstarejših mest Uzbekistana, ustanovljenega v 1. tisočletju pred našim štetjem, prihaja k nam državni ansambel pesmi in plesov Bukhorcha. Njihovo poslanstvo je preučevanje tradicionalne umetnosti. Repertoar ansambla ob buharskih vključuje tudi plesne vzorce, ki predstavljajo Horezm, Fergano in muslimanski Orient. Zapleteni plesni gibi tvorijo enotno kompozicijo starodavne buharske folklorne umetnosti. Vse nastope spremljajo glasbeniki na tradicionalnih instrumentih, kot so doira, tanbur, naj, gidžjak, saz in kaškarski rubab. Tudi Uzbekistan bomo na Folkartu pozdravili prvič.