Festival Lent novice
Festival Lent se poteguje za naziv Best of Local
Oddajte svoj glas za festival, za mesto, za kulturo, za druženje, za nepozabne trenutke – za lentanje! Samo do 14. oktobra.
Triintridesetka: še dež je »moral« prit’ pogledat!
»Dokler se bomo lahko pogovarjali o svetli prihodnosti, do takrat za nas težav vsekakor ni,« je bila popotnica Vladimirja Rukavina – Gogota pred festivalom. Težave? Po takem Lentu, ko so Kristusova leta spomnila tudi na trenutke na neke druge čase, festival, kjer je Tomaž Domicelj gledal Teško industrijo, Luka Šulić komedijo, kjer je Vladek skočil v Muro in si oblekel lentovski press dress, kjer si je VAZZ slekel majico, kjer je en večer deževalo, pa nihče ni šel domov? Po vsem tem? Je jasno, kaj še edino lahko zakličemo.
Se vidimo na Festivalu Lent 2026!
Štartaš na hoduljah, končaš za mišpultom.
In je začetek, so prvi koncerti za tako mlade, ki spležejo na ograjo. Pa naj bo zimzelena Alenka Godec ali afganistanska pevka Elaha Soroor. Naj bo izmišljeni jezik Yanu ali folkartovska »glava« iz Singapurja. Metanje žoge v klobuk in plezanje ob drogu. Naj bo bobnarska eksplozija s The Stroj ali skakanje s Koala Voice. Koncert Blaževih prijateljev, magnetni premik ali nizozemski odlom Yīn Yīn, ki bi premaknil še Quentina Tarantina.
Še diši po njej, še, še. Edino, kar ne diši? Pot domov!
Začelo se je z mašo. Končalo se je z mašo. No, »končalo«. Ne zares končalo. Smo se pa najprej pomolili. Z Mozartom. Rekviem, maša za umrle. Pokora je silovita, Festival Lent ima mnogo grehov, toliko, da je bilo, ja, v Dvorani Union, raz-pro-da-no. Švic je tekel … Ne, ne povem, kam vse, ne spodobi se.
»Gospa, ne gor gledat, saj bo dol padlo!«
Titanik. E, že te je blo fertig.
Zakaj, za vraga, greš omenjat – Titanik. Pa kje ga izpraskaš?! Okej, s tisto vihravo irsko muziko iz podpalubja, ko je v filmu še vse luštno in bi raje pil pir kot šampanjec. »No, samo tam so še na mizah plesali,« so se šalili v Sodnem stolpu
Deeež! Vlado je »čupo streso!«
E, Pifke! Samo on. To so ti Pralentovci. Samo oni zinejo kaj takega. »Deževalo je na Lentu!« Valjda je to siknil Marjan Rajbenšu – Pifke. »Vlado je čupo streso, ko je iz Mure stopil! In, evo, mamo dež!«
Kresna noč na Lentu? Božiček, žejna lutnja in sošolci Nikole Tesle
Na tisti točki je bilo tako ali tako že vseeno. Ko vidiš Božička sredi mesta, sredi tedna, sredi Lenta. Na kresno noč? Eh. Vse gre skozi. Čisto vse. Zato pa je potem zinil, kar je zinil.
Zici? Na ponedeljek? Hahahaha
Zici? Kakšni zici? Zice smo spometali! Ja, na ponedeljek.
Če bo slučajno, pa upamo, ne, ne, zatrdno verjamemo, da tega ne bo nikdar nihče vprašal, ampak če bo pa morebiti slučajno čez leta in leta kdo tole našel in se spraševal, kako je izgledalo lentanje na ponedeljek? Ni zgledalo, no, ni samo zgledalo. Plesalo se je. Kar je skromno, preskromno. Skakalo se je. Ja, na ponedeljek.
Festival Lent se poteguje za naziv Best of Local
Oddajte svoj glas za festival, za mesto, za kulturo, za druženje, za nepozabne trenutke – za lentanje! Samo do 14. oktobra.
Triintridesetka: še dež je »moral« prit’ pogledat!
»Dokler se bomo lahko pogovarjali o svetli prihodnosti, do takrat za nas težav vsekakor ni,« je bila popotnica Vladimirja Rukavina – Gogota pred festivalom. Težave? Po takem Lentu, ko so Kristusova leta spomnila tudi na trenutke na neke druge čase, festival, kjer je Tomaž Domicelj gledal Teško industrijo, Luka Šulić komedijo, kjer je Vladek skočil v Muro in si oblekel lentovski press dress, kjer si je VAZZ slekel majico, kjer je en večer deževalo, pa nihče ni šel domov? Po vsem tem? Je jasno, kaj še edino lahko zakličemo.
Se vidimo na Festivalu Lent 2026!
Štartaš na hoduljah, končaš za mišpultom.
In je začetek, so prvi koncerti za tako mlade, ki spležejo na ograjo. Pa naj bo zimzelena Alenka Godec ali afganistanska pevka Elaha Soroor. Naj bo izmišljeni jezik Yanu ali folkartovska »glava« iz Singapurja. Metanje žoge v klobuk in plezanje ob drogu. Naj bo bobnarska eksplozija s The Stroj ali skakanje s Koala Voice. Koncert Blaževih prijateljev, magnetni premik ali nizozemski odlom Yīn Yīn, ki bi premaknil še Quentina Tarantina.
Še diši po njej, še, še. Edino, kar ne diši? Pot domov!
Začelo se je z mašo. Končalo se je z mašo. No, »končalo«. Ne zares končalo. Smo se pa najprej pomolili. Z Mozartom. Rekviem, maša za umrle. Pokora je silovita, Festival Lent ima mnogo grehov, toliko, da je bilo, ja, v Dvorani Union, raz-pro-da-no. Švic je tekel … Ne, ne povem, kam vse, ne spodobi se.
»Gospa, ne gor gledat, saj bo dol padlo!«
Titanik. E, že te je blo fertig.
Zakaj, za vraga, greš omenjat – Titanik. Pa kje ga izpraskaš?! Okej, s tisto vihravo irsko muziko iz podpalubja, ko je v filmu še vse luštno in bi raje pil pir kot šampanjec. »No, samo tam so še na mizah plesali,« so se šalili v Sodnem stolpu
Deeež! Vlado je »čupo streso!«
E, Pifke! Samo on. To so ti Pralentovci. Samo oni zinejo kaj takega. »Deževalo je na Lentu!« Valjda je to siknil Marjan Rajbenšu – Pifke. »Vlado je čupo streso, ko je iz Mure stopil! In, evo, mamo dež!«
Kresna noč na Lentu? Božiček, žejna lutnja in sošolci Nikole Tesle
Na tisti točki je bilo tako ali tako že vseeno. Ko vidiš Božička sredi mesta, sredi tedna, sredi Lenta. Na kresno noč? Eh. Vse gre skozi. Čisto vse. Zato pa je potem zinil, kar je zinil.
Zici? Na ponedeljek? Hahahaha
Zici? Kakšni zici? Zice smo spometali! Ja, na ponedeljek.
Če bo slučajno, pa upamo, ne, ne, zatrdno verjamemo, da tega ne bo nikdar nihče vprašal, ampak če bo pa morebiti slučajno čez leta in leta kdo tole našel in se spraševal, kako je izgledalo lentanje na ponedeljek? Ni zgledalo, no, ni samo zgledalo. Plesalo se je. Kar je skromno, preskromno. Skakalo se je. Ja, na ponedeljek.