Zdaj ali nikoli!

Njegov umetniški vodja, klarinetist Mate Bekavac, je letošnjo programsko os festivala, ki poteka pod geslom Zdaj ali nikoli, usmeril v raziskovanje časa – njegovega večnega diktata, minevanja, zgodovinskosti in usodnosti, pa tudi intimnosti in individualnosti njegovega doživljanja. Ob nepreslišnem tik-taku obiskovalcem nastavlja tudi ogledalo, uokvirjeno s samorefleksijo in obdano z odsevom, v katerem odzvanja minljivost trenutka. »Ne včeraj. Ne jutri. Zdaj!« kliče. In vabi, da se predate trenutku in ustvarjalni iskri svetovno uveljavljenih glasbenikov, ki jih je festivalu tudi tokrat uspelo pritegniti v Maribor.

Prvi med njimi je angleški violist Timothy Ridout, ta hip eden najbolj iskanih godalcev na svetu. Glasbene sladokusce največjih koncertnih in festivalskih odrov od New Yorka do Tokyja navdušuje s svojim prepoznavnim zvenom, za katerega se je reviji Gramophone zapisala besedica »extraordinary«, kritiki pa kar tekmujejo, kdo ga bo opisal z bolj zvenečimi pridevniki. Da smo Londončana ob vsej hvali, medijski pozornosti in bleščečih povabilih na vse konce sveta uspeli ujeti za gostovanje v Mariboru, je skoraj enako navdušujoče, kot bodo trije koncerti, na katerih mu bodo obiskovalci Festivala Maribor lahko prisluhnili. Prav tako navdušujoče in vznemirljivo bo druženje z norveškim violinistom in skladateljem Henningom Kraggerudom. Umetnikov nemirni duh, nenehno na lovu za novimi izkustvi in odkritji, zaznamuje vse sfere Norvežanovega delovanja: od koncertiranja z vodilnimi orkestri do skladanja, pisanja aranžmajev in poučevanja, še prav posebej pa zablesti v virtuoznih improvizacijah, po katerih slovi. V sleherni svojih mojstrskih izvedb, zaznamovanih s strastjo do muziciranja, na široko odpira prostor spontanosti, celo naključjem. Tako ustvari plodna tla za polnokrvne koncertne izvedbe, obogatene z živim pulzom, pri katerih se – kot je zapisal kritik – na odru zgodi magija. Med vidnejšimi gosti letošnjega festivala omenimo še ameriškega violinista William Hagena, ki ga kritiki zaradi edinstvenega ravnovesja med tehnično dovršenostjo in pripovedno globino uvrščajo med najprepričljivejše glasbene osebnosti našega časa. Omenimo še, da se bosta v rodno mesto Maribor na otvoritvenem koncertu s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor vrnila dva velika slovenska umetnika, dirigent Marko Letonja in igralec Branko Šturbej. Vrača se tudi festivalski komorni orkester MB Banda, ki ga sestavljajo mednarodno uveljavljeni slovenski glasbeniki, omenimo pa tudi vrnitev irske violinistke Mairéad Hickey, ki je s svojo karizmo in interpretativno jasnostjo, v kateri vselej odsevajo globoka čustva, poslušalce navdušila že na lanskem festivalu.

Spored festivala prinaša štirinajst koncertov, ki bodo letos v skladu z Bekavčevo vizijo, da je treba tudi klasično glasbo prenesti iz koncertnih dvoran in jo tako še dodatno osmisliti. Ob tradicionalnih prizoriščih (Dvorana Union, Dvorana generala Maistra v Narodnem domu, Dvorana Ondine Otta Klasinc v SNG Maribor in Viteška dvorana Pokrajinskega muzeja Maribor) bo glasba letos zazvenela tudi v gotsko-baročnem ambientu Marijine romarske cerkve na Gorci v Malečniku; na predkoncertnem druženju v župniji pa bomo pred tem uživali v domačih dobrotah in (baročno) bujnih darovih zlate jeseni, pospremljenimi z glasbenimi presenečenji od vinske kleti do katakomb. Prav posebne atmosfere pa bomo deležni na koncertu Ko čas obmolkne v prostorih nekdanje Cesarsko-kraljeve moške kaznilnice, katerega spored zaznamujejo dela skladateljev, ki so bili tudi sami žrtve represije.

Otvoritveni koncert 11. septembra bo priljubljeno Mendelssohnovo skladbo Sen kresne noči, v kateri bosta ob že omenjenem Branku Šturbeju s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor nastopili sopranistki Valentina Čuden in Leonida Juge Sabo, povezal s sodobnimi ustvarjalnimi impulzi, ki jih bo prispeval harmonikar ter skladatelj Marko Hatlak. Spored Misterij sanj tako ponuja uverturo v sen in budnost obenem. V tisti izmuzljivi »vmes«, v katerem si upamo verjeti v najdrznejše sanje, nas bo popeljala taktirka Marka Letonje. Koncert bo lep dokaz, da lahko sodobna slovenska glasba samozavestno stoji ob boku stoletnemu glasbenemu kanonu. Vonj zemlje in jesenskega minevanja prinaša izlet v Malečnik, kjer se bodo z glasbo prepletli tudi okusi domačih dobrot. Koncert M & M, okus zgodnjega in zrelega v enost spaja Mendelssohnovo mladostno silovitost in Mozartovo introspektivno milino, koncert Letni časi pa kar cela stoletja. V krog večnega obnavljanja in ponavljanja se bosta ujeli radostno prekipevajoča bujnost Vivaldijevih baročnih fresk in zevajoča praznina Glassovega minimalizma. Jazzovske sinkope sporeda Zimzeleno in nekaj modrega za lahko noč, pri katerem velja med celo vrsto priznanih slovenskih jazzovskih ustvarjalcev omeniti svetovno uveljavljenega pianista Marka Črnčeca, bodo zavite v tančico teme in minevanja, spust v temačnejše zvočne krajine pa napoveduje program Krik utišanih. Prinaša namreč godalne kvartete, ki se s travmo in bolečimi spomini soočajo s pomočjo brezkompromisnega razgaljanja intime. Godalni kvartet št. 8 Dmitrija Šostakoviča, pretresljiva avtobiografska elegija, bo našel odzven v ekspresivnosti Aleksandra Lokšina in uporništvu Pavla Haasa. Skupaj nam bodo izrisali globoko osebno pot preganjanja, odpora in umetniškega poguma. Program Spomini in preobrazbe bo razkril elegične notranje krajine Čajkovskega, ki z otožno milino zre v minuli čas, ter duhovni svet Schönberga, kjer čas postane prostor notranje preobrazbe. S koncertom Ko čas obmolkne, umeščenim v srhljivo atmosfero propadajoče nekdanje kaznilnice, se bodo temne sence še zgostile. Ob Messiaenovem ikoničnem Kvartetu za konec časa bomo slišali tudi skoraj pozabljena dela Aleksandra Veprika, Hansa Kráse in Mieczysława Weinberga. In molk iz naslova se bo preobrazil v pretresljiv krik, ki danes ne zveni le svareče, temveč srhljivo preroško. Podobno kot koncert Glas večnosti, ki občutek izgubljenosti in tesnobe Schubertovega Zimskega popotovanja spaja z ljudsko glasbo večno nepredvidljivega Balkana. Za pomenljiv zaključek festivala bo poskrbel pretresljiv program večera z naslovom Agonija časa.

Festivalski čas seveda ponovno pripada tudi najmlajšim. Poln radosti in vere v dobro bo! Svetlo prihodnost klasične glasbe in sveta nasploh nam vsako leto znova napovejo vse številnejši obiskovalci koncertov sklopa Festival Maribor med otroki. Spored Dojenčkov dnevnik bo v prijeten sen zazibal malčke ter tako poskrbel za nepozabno prvo srečanje s klasično glasbo, medtem ko bodo zgodbe o Čelopelki in Rdeči violinci na koncertu za družine v sedanjost ter prihodnost mladih poslušalcev za vselej vtkale glasbo in domišljijo. Naj ti zavladata tudi sedanjosti in prihodnosti sveta odraslih!