Kako živeti čustva? Na vajetih razuma, navznoter, zadržano in dostojanstveno? Ali s srcem, navzven, glasno in brez varoval? Dobrodošli na romantičnem derbiju, večnem dvoboju med razumom in čustvi. Umetnost, zlasti operna, ga je vedno znala odigrati kot prava prvakinja. Njeni junaki ljubijo viharno in brez zadržkov, žalujejo globlje, trpijo siloviteje, vztrajajo, kjer bi mi že odnehali, in glasno izrečejo tisto, kar mi zamolčimo.

»Balkan proizvaja več zgodovine, kot je je Zahod zmožen potrošiti,« je nekoč izjavil Winston Churchill. Mi dodajamo, da enako velja za čustva.

Morda prav v tem tiči razlog, da glasba Balkana tako močno odmeva, in to ne le na Balkanu, ampak po vsem svetu, sploh zahodnem. Ljubezen v njej nikoli ni zgolj romantični okras ali cenena past za privabljanje poslušalcev, kot se to pogosto zgodi na potrošniško usmerjenem zahodnem tržišču.

Je kaj bolj romantičnega od zaupanja trenutku, navdihu in čustvu? Od prepričanja, da umetnost zares zaživi šele tedaj, ko se dovolj odmakne od formalnih spon, da vanjo lahko vstopijo intuicija, tveganje in nepričakovano?

Je to velika zmota 20. stoletja? Da smo ob razpadu stare Evrope in prevladi modernizma verjeli, da se je končalo tudi obdobje romantike? Da zanjo v novem času ni več prostora, da je preveč neposredna, prelepa, preveč čustvena?

Najusodnejše ljubezni so tiste, ki ostanejo neizpolnjene. Pustijo hrepenenje – sled, močnejšo od spomina. Hrepenenje ne zbledi, ampak se naseli nekje v globinah duše, kjer kot ocean kdaj mrmra in nas nalahno ziba v sanjah, spet drugič pa buta in z vso silo naplavi na ostre skale, ki odprejo stare rane.

Romantiko pogosto razumemo kot presežek čustvovanja, kot razkošje subjektivnosti, velikih gest, vznesenosti in pretiravanja. Kakšna zmota! Največje darilo romantike se skriva v nečem precej bolj radikalnem: v vladavini čistega občutja, njegove esence. A tudi tu se skriva past.

V Mariboru je danes potekala novinarska konferenca pred začetkom Festivala Maribor 2026, ki bo letos v znamenju romantike. Festival se začne jutri, 15. septembra, z otvoritvenim koncertom v Dvorani Union, ki je že razprodan.

Romantični vihar je pometel z mnogimi idejami, ki so dotlej veljale za absolutne. Resnica ne prihaja od zunaj, temveč od znotraj. Umetnost ni odsev ali celo okras življenja. Umetnost ga ustvarja!

Idejo, ki so ji sledili že prvi romantiki, da človeških življenj ne krojijo dejstva, ampak občutja, so dobro stoletje pozneje hvaležno pograbili filmski režiserji. In na pomoč poklicali skladatelje. In že sta se film in glasba pri tem zapletla v eno najbolj razburljivih ljubezenskih razmerij v umetnosti.

V iskanju interpretacij, ki bodo prepričale, se mladi violinisti običajno ozrejo k velikim violinistom. A ne Maria Ioudenitch, ameriška violinistka je namreč navdih našla povsem drugje. V njenem domu se je veliko poslušalo opero, dedek jo je posedel pred zvočnike in ji predvajal različne posnetke iste arije, nato pa preverjal, če prepozna pevce.