Maroko – most ali prepad med Afriko in Evropo?

Najzahodnejša islamska, arabsko govoreča dežela se približa Evropi na najožjem delu Gibraltarske ožine na samo 13 kilometrov. Za nameček ima Španija ob njeni Sredozemski obali pod upravo dve območji, kar pomeni, da je v neposrednem stiku z Evropo. Ob bežnem pogledu je omenjena kraljevina precej umirjena v primerjavi z ostalimi arabskimi deželami, prav tako pa se je tudi arabska pomlad, ki je marsikje povzročila nemire ali celo odnesla tedanjo oblast, ni bistveno dotaknila. Zaradi priključitve Zahodne Sahare je predvsem s strani sosednje Alžirije, delno pa tudi ostalih afriških dežel, zelo osamljena. Zato je še bolj iskala povezave z Evropo, predvsem z EU, kamor se je pred leti želela celo pridružiti, a kot v primeru Turčije iz tega ni bilo nič. Gospodarstvo sloni na raznovrstnih rudah, predvsem kovinah in fosfatih. Na prodajnih razstavah mineralov in fosilov širom Evrope pa so tam prisotni Maročani kot tipični arabski trgovci brez nastavljenih cen tovrstnega naravnega bogastva, končna cena pa je odvisna od pogajalskih sposobnosti kupca. V deželi je močno prisotno tudi kmetijstvo, ribolov predvsem na Atlantiku ter prodaja ročnih izdelkov, značilnih za arabsko berberski svet. Močno je prisoten tudi turizem, saj ima dežela veliko zanimivega, prav tako pa ga načrtno pospešuje.

Predaval bo Vili Podgoršek; geograf, zgodovinar, profesor, zbiratelj, popotnik.