SobaZaGoste: Moe Yoschida in Enej Gala
Rezidenta umetniških rezidenc SobaZaGoste bosta v mesecu juliju in avgustu Moe Yoshida in Enej Gala. Spoznate ju lahko na dogodku, ki bo v torek, 29. 7. 2025, ob 18.00 vabimo v OBRATu – prostoru umetnosti in participacije ter v četrtek, 31. 7. na Interesni safari, od 14. 8. pa se v prostoru Obrat obeta še njuna zaključna produkcija. Moe Yoshida se je rodila leta 1975 v Kakogawi na Japonskem. Živi in dela v New Yorku in Bologni. Njen umetniški interes je vizualizacija strukture identitete, sestavljeno iz čustvenih spominov, sanj, fragmentov podob ki se pojavljajo v subjektivnem občutku časa. S sodelovanjem izkušenj, ki jih je razvila v gledališču, se je njena glavna tema razširila v različnih medijih kot so risba, kiparstvo, performans in video. Potem ko je diplomirala na Univerzi za umetnost v Osaki se je leta 1998 preselila v Italijo, da bi nadaljevala svojo študij in leta 2004 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Bologni. Enej Gala živi in dela med...
Umetniki za umetniško izobraževanje
Namen izobraževanja je dijakom_injam srednjih šol za oblikovanje iz Hrvaške v sodelovanju s slovenskimi nevladnimi organizacijami ter z umetnicami in umetniki ponuditi poglobljeno umetniško izobraževanje s posameznega likovnega, intermedijskega in avdiovizualnega področja.
SobaZaGosteMaribor: Urška Savič in »Teritoriji vračanja«
Urška Savič je diplomirana fotografinja, ki ne fotografira več, in magistrica kiparstva, ki ni nikoli izdelovala kipov. Zanima jo fenomen spominjanja v obliki obsesivne dokumentacije in koncept arhiva, ki temu pritiče.
BarCoda motivira in kolpira!
Za eno sredo sredi poletja se res nismo kaj preveč šparali. Se bomo pa zato zdaj te dni malo bolj, ker se Coda banda odpravlja motivirat na Kolpo.
MARS čez poletje na mariborskem otoku!
Vroče je bilo, vroče je, vroče bo! Zato se MARS te dni hladi na kopališlu Mariborski otok, kjer skrbi za ustvarjalni del poletne zabave! Kopalke gor , pa se jim že kar danes pridružite v sproščenem in dobrem vzdušju pod šotorom, ki je postavljen takoj na začetku po...
Triintridesetka: še dež je »moral« prit’ pogledat!
»Dokler se bomo lahko pogovarjali o svetli prihodnosti, do takrat za nas težav vsekakor ni,« je bila popotnica Vladimirja Rukavina – Gogota pred festivalom. Težave? Po takem Lentu, ko so Kristusova leta spomnila tudi na trenutke na neke druge čase, festival, kjer je Tomaž Domicelj gledal Teško industrijo, Luka Šulić komedijo, kjer je Vladek skočil v Muro in si oblekel lentovski press dress, kjer si je VAZZ slekel majico, kjer je en večer deževalo, pa nihče ni šel domov? Po vsem tem? Je jasno, kaj še edino lahko zakličemo.
Se vidimo na Festivalu Lent 2026!
Štartaš na hoduljah, končaš za mišpultom.
In je začetek, so prvi koncerti za tako mlade, ki spležejo na ograjo. Pa naj bo zimzelena Alenka Godec ali afganistanska pevka Elaha Soroor. Naj bo izmišljeni jezik Yanu ali folkartovska »glava« iz Singapurja. Metanje žoge v klobuk in plezanje ob drogu. Naj bo bobnarska eksplozija s The Stroj ali skakanje s Koala Voice. Koncert Blaževih prijateljev, magnetni premik ali nizozemski odlom Yīn Yīn, ki bi premaknil še Quentina Tarantina.
Še diši po njej, še, še. Edino, kar ne diši? Pot domov!
Začelo se je z mašo. Končalo se je z mašo. No, »končalo«. Ne zares končalo. Smo se pa najprej pomolili. Z Mozartom. Rekviem, maša za umrle. Pokora je silovita, Festival Lent ima mnogo grehov, toliko, da je bilo, ja, v Dvorani Union, raz-pro-da-no. Švic je tekel … Ne, ne povem, kam vse, ne spodobi se.
»Gospa, ne gor gledat, saj bo dol padlo!«
Titanik. E, že te je blo fertig.
Zakaj, za vraga, greš omenjat – Titanik. Pa kje ga izpraskaš?! Okej, s tisto vihravo irsko muziko iz podpalubja, ko je v filmu še vse luštno in bi raje pil pir kot šampanjec. »No, samo tam so še na mizah plesali,« so se šalili v Sodnem stolpu
Deeež! Vlado je »čupo streso!«
E, Pifke! Samo on. To so ti Pralentovci. Samo oni zinejo kaj takega. »Deževalo je na Lentu!« Valjda je to siknil Marjan Rajbenšu – Pifke. »Vlado je čupo streso, ko je iz Mure stopil! In, evo, mamo dež!«
Kresna noč na Lentu? Božiček, žejna lutnja in sošolci Nikole Tesle
Na tisti točki je bilo tako ali tako že vseeno. Ko vidiš Božička sredi mesta, sredi tedna, sredi Lenta. Na kresno noč? Eh. Vse gre skozi. Čisto vse. Zato pa je potem zinil, kar je zinil.
Zici? Na ponedeljek? Hahahaha
Zici? Kakšni zici? Zice smo spometali! Ja, na ponedeljek.
Če bo slučajno, pa upamo, ne, ne, zatrdno verjamemo, da tega ne bo nikdar nihče vprašal, ampak če bo pa morebiti slučajno čez leta in leta kdo tole našel in se spraševal, kako je izgledalo lentanje na ponedeljek? Ni zgledalo, no, ni samo zgledalo. Plesalo se je. Kar je skromno, preskromno. Skakalo se je. Ja, na ponedeljek.
Zdaj pa bo »kralja Jožeka« ziher spet »kera kušnila!«
Ko je tvoj čisto, čisto, čiiiisto prvi koncert – to? Tango na nedeljo? Ko si star, kaj, ko si še res mala štručka, mogoče mesec, še to ne? Pa naj še kdo reče, da nedelja in Festival Lent ne gresta skupaj. Oooo!
Ne moreš ti z basom, kar ona lahko z glasom! Pa poklon za izjavo, Josipa!
»Ravno je na StandUpLent en komik od Trice iz Srbije razlagal, da ko je on bil mali, je bilo tako zakajeno kot v pesmi Josipe Lisac. Magla svuda, magla oko nas!« Veste, kaj je fenomen, prednost, bistvo Festivala Lent? Da je Josipa Lisac, kaj, koliko, sto metrov stran pela. Ja, tudi Maglo. Itak. Ampak pela je življenje.
Dubaj burek, »zgrizo avizo« in Lukejev koncert za »ateja!«
»Z biciklom na promenadi praktično nisem mogel skozi!« Slišano zdaj, tu, letos, v petek. No, v soboto, v bistvu. Iz petka na soboto. Na prvi dan Festivala Lent 2025.