Otvoritev Vilinskega vrta

Otvoritev Vilinskega vrta

Nasveti za vrtičkarje: Vilinski vrt – kje in kako?

Najprej pojasnilo, preden pograbite grablje, ker se bo to vprašanje iz ust vašega vilinca ali vilinke zagotovo pojavilo že pri vratih: Vilinski vrt ni ne botanični ne živalski niti zelenjavni. Je vilinski, kajti v njem raste marsikaj. Predvsem tisto, kar drugje menda ne more. Običajni vrtnarski priročniki vam zato tu ne bodo kaj prida pomagali – vaši otroci pa vam lahko!

Vilinski vrt je medprostor, tanka guba časa in prostora med našim in vilinskim svetom. Ni ga treba iskati za sedmimi gorami: njegov vidni del je že vgrajen v naš svet, tukaj in zdaj. Med korenine, pod praprot, v tisti kot, ki bi ga bilo res treba enkrat pospraviti. Za zdaj ga pustite pri miru. Morda je kdo že doma. Ta vrt je namreč tudi park, sprehajališče in precej živahna soseska. Samo pogled je treba malo prestaviti – malo bolj dol, proti srcu.

Takrat se nam Vilinski vrt nenadoma zazdi čudno domač: mah je mah, deblo je deblo, lonec je lonec. V njem je mah preproga, praprot mogočno drevo, kos lubja most čez lužo. Star lonec ni več lonec, ampak stanovanjski blok s tremi sobami in teraso, deblo ima vrata, mah pa je preproga, ki jo je treba samo še pogrniti. Mere ne štimajo, namembnost še manj, a brez skrbi: tako je predvideno. Tako je prav. Tudi polži imajo kvadratne in trikotne hišice, mar ne? Zakaj? Ker jih je tako lažje jahati! Pikapolonica je roza in ima lastno pasjo hišico. Logično. Včasih je vilinska razlaga presenetljivo praktična. Preden torej populite plevel, preverite, ali morda ne podirate drevoreda.

Vile in vilinci tu sadijo, kar se da pojesti, in gojijo, česar se ne da razložiti. Vrtna bitja prihajajo prostovoljno; ograje so predvsem zato, da imajo vrata na čem stati. Ob poteh svetijo spominčice. Ali kaplje rose. Pri vilincih ni vedno jasno, kaj je svetilka in kaj je samo kaplja dobre volje.

Kako torej do svojega vilinskega vrta? Ne začnite z nakupovalnim seznamom. Najprej začnite pogovor s svojim vilincem ali vilinko, naj vam natakne vilinska očala. Lonca ne zavrzite, luže ne zasujte in otroku tokrat ne pojasnite takoj, čemu je kaj namenjeno. Raje vprašajte. Pri tem so otroci praviloma boljši svetovalci od priročnikov. In če boste na koncu ustvarjanja popolnoma tiho in zelo previdni, boste morda opazili majhne odtise, listek, napis ali kratko vilinsko pismo, ki ga je nekdo namenoma pozabil. »Prosim, ne kosite. Spimo.«

Letošnji festival Vilinsko mesto vas vabi prav na tak vilinski vrt. Decembra bomo v Vilinskem dvoru sejali zgodbe, gojili zamisli, spoznavali živali in predvsem upoštevali najstrožjo zapoved: pustiti domišljiji, da zraste čez vse robove. Za pridelek bodo poskrbeli igra, ustvarjanje in dobra družba. Otroci in odrasli bomo »vrtnarili« skupaj. In če bo kdo spraševal, kaj nam bo vrt sredi zime: toplina raste zgolj v nas samih. Pridite, zalivajmo svoje vilinske vrtove skupaj!

Marko Brumen, producent Vilinskega mesta


 

Pesmica pisemce v želodovi kapi

Ob robu otroštva je cesta,

zavita kot presta.

Ob njej hiša in vrt,

koder rije žametast krt.

In v kotu ob plotu

vrata, lopata

in zlata zaplata.

 

Tod se godi čuda reči,

ker v vrtu v vrtu

na mahovem prtu

vse živo živi.

 

Bitja neugnano,

vilinci, vilinke,

roza polonce in rožmarinke,

na polžih drvijo v neznano

s cvetlic lovit čudežno mano.

 

Sred zime poletje,

sred vrta zavetje.

 

Daj,

za vse radoznale,

poženi pedale,

zaobli vogale,

brez trt mrt,

Vilinski vrt je odprt.

Navihana Vilinska aka Vojka

 

Vilinsko mesto 2026

Produkcija: Narodni dom Maribor
Soorganizacija: Zavod Mars Maribor in Društvo Hiša!