10. Mednarodni ulični festival za kantavtorje “S.O.S. Maribor – Sound of Streets”

Dosedaj je na festivalu nastopilo 43 kantavtorjev: od Slovenije, Jamajke, ZDA, Anglije, Škotske, Irske, Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Poljske. Ker proslavljamo jubilej, smo se odločili, da znova povabimo igrati kantavtorje, ki smo jih že gostili. Veselimo se nastopa petih kantavtorjev, obiskal pa nas bo tudi častni gost iz Beograda, pesnik in književnik Miodrag Jakšić, ki je tudi ustanovitelj Beograjskega festivala za kantavtorje.

Zagotavljamo Vam dobro avtorsko glasbo, poezijo in druženje!

Veseli bomo vaše udeležitve! Prireditev je brezplačna in je dostopna vsakomur! Vabljeni!

**********************************************************

PROGRAM:

11:00 – 11:25 Urarka (Gosposka ulica – Ulica 10. Oktobra)
11:45 – 12:10 Slovenka (Slovenska ulica- Tyrševa ulica)
12:30 – 12:55 Štajerka (Vetrinjska ulica – Jurčičeva ulica)

11:00 – 11:25 Slovenka (Slovenska ulica- Tyrševa ulica)
11:45 – 12:10 Štajerka (Vetrinjska ulica – Jurčičeva ulica)
12:30 – 12:55 Urarka (Gosposka ulica – Ulica 10. Oktobra)

11:00 – 11:25 Štajerka (Vetrinjska ulica – Jurčičeva ulica)
11:45 – 12:10 Urarka (Gosposka ulica – Ulica 10. Oktobra)
12:30 – 12:55 Slovenka (Slovenska ulica- Tyrševa ulica)

13:00 zaključek dnevnega dela festivala;

Lokacija: VETRINJC – BarCoda, Vetrinjska ul. 30, Maribor

20:00 začetek druženja
20:30 – 20:55 Peter Andrej
21:10 – 21:35 Tadej Vesenjak
21:35 – 21:45 Miodrag Jakšić ob spremljavi Vedran Ivorek
21:50 – 22:15 Anita Šunjić
22:30 – 22:55 Pat Tern

23:00 Uradni zaključek festivala.

Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
**********************************************************

“Moj svet je glasba” pravi Anita Šunjić iz Mostarja in kitaro igra od petega leta starosti. Svoje prve pesmi je začela pisati že v tretjem razredu osnovne šole. „Kad bi se vratilo vrijeme“ je naslov njene prve avtobiografske pesmi. Od 2006. leta naprej deluje na sceni aktivno kot samostojni avtor, prav tako pa je do leta 2011 nastopala s svojim avtorskim bandom “Venus”. Čez vsa ta leta se je nabralo materiala za prvi album, ki ga najavlja pesem “Korak naprijed”. Osvojila je nagrado publike na festivalu Kantfest v Rušah, ljudje pa jo poznajo kot dekle, ki nikamor ne potuje brez kitare. Nastopati so jo videli tudi na kantavtorskem festivalu v Zagrebu, Novem Sadu in Beogradu.

Peter Andrej je legendarni organizator prvega kantavrorskega festivala v Sloveniji – Kantfest International v Rušah, ki povezuje ter predstavlja domačo in tujo kantavtorsko sceno. Pesnik, literat, pedagog, glasbeni in kulturni akter je znan obraz na slovenski kantavtorski in kulturni sceni. Sodeloval je z vrhunskimi umetniki s sveta literature, gledališča, filma, dokumentarnega filma, izjemno ljuba mu je Koroška, kjer živi. O njej ustvarja dokumentarec. Skozi izjemen večleten projekt je uglasbil poezijo Eluarda, F. G. Lorce, Bertolda Brechta, Otona Župančiča, Janka Glazerja, Erike Vouk, Borisa A. Novaka, B. Namestnika, Štegerja in drugih. V svojih nastopih kot kantavtor je že večkrat obredel Lent, Cankarjev dom,
Borštnikovo srečanje, KUD France Prešeren, Trst ter mnoge druge odre. Izdal je deset albumov, piše pa tudi gledališka dela in različno otroško literaturo. Je mojster za songe, s katerimi plemeniti dela slovenskih sodobnih avtorjev (Grafenauer, Novak, Šteger) in reden gost slovenskih kulturnih odrov.

Pat Tern je vseprisotna parazitska entiteta, ki se hrani z vzorci nič hudega slutečih Zemljanov; z njihovimi nezdravimi strastmi in neutemeljenimi strahovi. Vsake toliko se utelesi: osebek, s katerim Pat Tern upravlja, ni identificiran, govori pa se, da gre za mršavega homo sapiensa moškega spola. Ob redkih priložnostih
igra na električno kitaro, elektronsko napravo in glas, sicer pa redki očividci poročajo, da so ga videli, kako se potika po kozjanskih gozdovih.

Tadej Vesenjak je najglasnejši Prlek med kantavtorji in najbolj prleški kantavtor med Prleki. Njegova besedila so osebna, cinična, humorna, jezna, romantična, otožna… takšna, kot je življenje. So kritična, izpovedna in iskrena. Njegova glasba je mešanica folka in bluesa, z močnim rockovskim pridihom in občasnimi reggae izpadi. Občasno preseneti tudi s projekti, kot je trio Tadej Vesenjak Banda, prleški kabaret Kisla žüpa v sodelovanju s prleškim pesnikom Markom Kočarjem, Bontonijada z bontonologom Sašom Županekom. Je šestkratni nagrajenec KantFesta, dvakrat pa je nastopil tudi na festivalu šansona La vie en rose, ki ga vodi Vita Mavrič. Trenutno je eden najbolj prepoznavnih kantavtorjev v Sloveniji, zato ga je Jure Longyka
že leta 2007 tudi izštekal. Nastopa na državnih proslavah, v zaporih in povsod vmes. Do sedaj je pri Založbi Pivec izdal dva albuma: Samo mrtve ribe plavajo s tokom (2011) in Naša dejanja odmevajo v večnost (2014).

Vedran Ivorek je hrvaški kantavtor, ki se v zadnjem času ukvarja tudi s pisanjem proze, je nastopal po vsej Evropi, od Irske do Bolgarije. Skorajda ni kantavtorskega festivala v regiji, kjer ne bi igral v živo. Njegova prva uspešnica, pesem “Pozdravi sunce”, je mesec dni zasedala prvo mesto na regionalni lestvici singlov radia Beograd 202! Vedranove skladbe so priredili in posneli različni glasbeniki, med njimi Lili Drumeva iz Sofije, ki je izvedla pesem “Poslje ljubavi”, in mariborska skupina NEA, ki je priredila pesem “Poljubac za Ano S”. Kmalu bo izdal novi singl “NO BACK”. Trenutno se osredotoča na promocijo svojega romana “Druga Strana Šanka”, želi pa si tudi nadaljevanja kantavtorskega festivala
“Exposure Music Festival”, ki ga sam organizira.

Miodrag Jakšić je pisatelj, pesnik in književnik iz Beograda. Otroštvo je preživel v Sremu. Od leta 2005 je državni sekretar ministrstva za diasporo Republike Srbije. Piše predvsem za otroke. Največ uspeha je dosegla otroška trilogija o Malem zmaju. Objavil je tudi glasbeni CD z 12 pesmimi v interpretaciji Bore Đorđević, Goce Tržan, Aleksandre Slađane Milošević in drugih. Je član Združenja književnikov Srbije. Člani Mariborske literarne družbe ga precej dobro poznajo, saj je v preteklosti poskrbel za pesniške izmenjave oziroma vzajemno obiskovanje.
**********************************************************