815 let Vetrinjskega dvora

Zgodovina se (še) vedno spreminja.
Vetrinjski dvor je še starejši, kot smo mislili. Doslej je bila prva pisna omemba Vetrinjskega dvora datirana med leti 1220 in 1224. Vendar pa nove raziskave dokazujejo, da bi listino lahko umestili v čas pred letom 1209, kar pomeni, da je Vetrinjski dvor najstarejša znana meščanska zgradba v Mariboru. Obenem je listina ključna za razumevanje prehoda Maribora iz vasi v trg in kasneje v mesto, ki je prvič omenjeno leta 1254 – letos prav 4. decembra obeležujemo tudi 770-letnico tega dogodka.

Vetrinjski dvor, ena najpomembnejših mestnih zgradb, letos praznuje 815 let svoje prve pisne omembe – a novo zgodovinsko odkritje dokazuje, da je njegova zgodovina še starejša. Na dogodku bodo zgodovinarji predstavili rezultate spoznanj, ki ponovno osvetljujejo pomen te meščanske zgradbe za razvoj Maribora.

Dogodek je razdeljen v dva tematska sklopa. Dopoldanski program je namenjen srednješolcem in vključuje predavanja o razvoju Maribora v mesto, medtem ko bo večerni program odprt za javnost in ponuja celovit vpogled v zgodovino Vetrinjskega dvora.

Program dogodkov

• 12:30: 815 let Vetrinjskega dvora / 770 let mesta Maribora za srednješolce;

• 17.00–18.00: Nataša Kiš, ZVKDS OE Maribor, Vodstvo po Vetrinjskem dvoru;

• 18.00–19.30: Predavanja zgodovinarjev:
  • Boris Hajdinjak (Sinagoga Maribor): Na poti k mestnim pravicam Maribora – okoliščine in pomen prve pisne omembe Vetrinjskega dvora.
  • Matic Kristan (Filozofska fakulteta Ljubljana): Listina s prvo omembo Vetrinjskega dvora – vsebina, pisava in jezik.
  • Dejan Juhart (Filozofska fakulteta Maribor): Pečata avstrijskega in štajerskega vojvode Leopolda VI. Babenberškega z listine s prvo pisno omembo Vetrinjskega dvora.
• 19.30: Posebna predstavitev faksimila listine, ki bo postavljena na ogled v Vetrinjskem dvoru.

Dogodek povezuje bogato preteklost Vetrinjskega dvora s širšo zgodovino razvoja Maribora in njegove identitete. Odkritje, da je bil Vetrinjski dvor meščanska in ne plemiška ali cerkvena zgradba, potrjuje, da je bil Maribor že v začetku 13. stoletja živahno naselje z oblikovano družbeno strukturo.

Prevod listine

V IMENU SVETE IN NEDELJIVE TROJICE Leopold, po milosti božji vojvoda Avstrije in Štajerske. Naj bo znano tako sodobnikom kot zanamcem, da je gospod Konrad, naš ljubljeni prijatelj, opat vetrinjske cerkve, v naši vasi Maribor za 10 mark kupil hišo z drugimi pritiklinami le-te hiše, namreč z dvorom, vrtom in hlevi, od strojarja Gotšalka, našega meščana. S tem je rada soglašala žena le-tega Gotšalka, pa tudi nihče drug ni ugovarjal, temveč je bila že omenjena posest prejeta v lastnino po polnopravni pristojnosti le-tega Gotšalka, svobodno in prisebno. Prav tako je bila ista prodaja opravljena preko njegovega sina, ki sta ga takrat edinega imela in je bil zelo mlad. Da bi torej to dejanje ostalo potrjeno in neomajano, izročamo samemu opatu listino z našo voljo, potrjeno z našim pečatom in s pripisanimi pričami, ki so prisostvovale. Te priče so: duhovnik David, sholastik Karol, Konrad s priimkom Gross, Rudger, vojvodov ključar, in Konrad, zet že omenjenega Rudgerja, in Rutlib ter Hartvik, opatov oficial, in nekateri drugi.

(Prevod: Matic Kristan)