Živeti trenutek, bivati v času

»Komorna glasba je posebna, saj nenehno terja razmislek, kako sodelovati, kako se povezati z drugimi glasbeniki kot enakovrednimi partnerji. Vsi postanemo eno. Vse postane eno. Tudi čas. Resnično si deliš trenutek.«*

Besede, s katerimi Mairéad Hickey pojasnjuje svojo predanost komorni glasbi, presegajo žanrski opis. Vanje je zajeto bistvo glasbe same – njene zmožnosti, da naseli čas, ga upočasni in prepoji s pomenom. V svetu, ki ga poganja hitrost, nas opominja, da sta igranje in poslušanje glasbe dejanji absolutne prisotnosti in bivanja v trenutku. Povedano z besedami letošnjega festivalskega mota: zdaj ali nikoli.

Zato ne preseneča, da je prav komorna glasba srčika njenega umetniškega delovanja. Komorno muziciranje, bodisi na odru ali v vadbeni dvorani, je za irsko glasbenico laboratorij poslušanja – kraj, kjer vzajemnost, sodelovanje in skupnost niso zgolj ideali, temveč nuja. Vsaka fraza je povabilo, vsak premolk odpira prostor drugim glasovom. »Klub temu da vsak glasbenik ponudi svoje ideje, ustvarjanje komorne glasbe ne sme biti pogajanje, temveč soustvarjanje,« pravi.

Nestrpno pričakujemo njen povratek na Festival Maribor. Lani nas karizmatična glasbenica ni očarala samo s svilnato toplino tona Tononijeve violine z letnico 1702, ampak tudi z interpretativno jasnostjo in prezenco, ki odseva tiho samozavest in pogumno iskrenost. Njeno igranje je prežeto z močnimi čustvi in zbranostjo obenem, na odru pa izžareva notranji mir, ki nas posrka v njen svet in čas.

Na festivalu, ki sprašuje po tem, kako resnično biti prisoten v trenutku, nam Mairéad Hickey odgovor ne le ponudi, ampak ga sama živi!

* The Journal of Music, 2019