Hvala!

In že je za nami – Festival Maribor 2025. Kar je bilo še včeraj uvertura, ki je utripala v vznemirjenem pričakovanju, je danes že spomin. A kakšen! Na večere, ko nas je glasba povsem prevzela in popeljala v nove svetove, pretresljive in navdušujoče obenem. Ko je vsak ton postal sporočilo, vsak premolk misel, vsako vprašanje odmev, vsak hip večnost. Ko so sijajni glasbeniki – William Hagen, Timothy Ridout, Henning Kraggerud, Mairéad Hickey, Andrei Ioniţă, Georgy Kovalev, Per Rundberg, Leland Ko in člani festivalskega orkestra MB banda, če omenimo le nekatere, kot alkimisti sleherni skupni nastop spreminjali v čisto zlato.

Naša hvaležnost je brezmejna. Najprej zahvala Matetu Bekavcu, ki je s svojo vizijo času podaril slišnost, nujnost in lepoto. Nato vsakemu od glasbenikov, katerih izjemno mojstrstvo, globoka povezanost in radost ob skupnem muziciranju so sleherni nastop povzdignili v dejanje transcendence. In nenazadnje iskrena hvala vam, drago občinstvo. Vaša sprejemajoča in razmišljujoča navzočnost je vsak koncert preobrazila v duhovni obred, v skupno izkušnjo odkrivanja in samouresničitve. Preobrazila je čas – in nas z njim.

Festivalski Zdaj ali nikoli se je izkazal za mnogo več kot zgolj moto. Postal je izkustvo časa, umetnosti, nujnosti, lepote … Trenutkov, ki jih nikoli več ne bomo deležni, vsaj ne takšnih, kot smo jih tokrat doživeli. A v paradoksu časa prav ti trenutki, četudi izginjajoči, v sebi nosijo tudi obljubo vrnitve. In tako nas večni tiktak pomirja z zagotovilom, da se bodo letni časi znova obrnili in nam prinesli novo jesen, novi festival. Še preden bomo dobro presnovili preteklo, že bodo ure znova odštele otvoritveni takt in se bomo ponovno srečali.

Do takrat pa ohranimo, kar nam je dal letošnji festival: glasbo kot upor času in glasbo kot njegovo zaveznico. Čudovito glasbo! Še naprej uživajmo v njej in doživljajmo vsak trenutek tako polno, kot smo ga živeli med festivalom. Zdaj. Za vedno!