ROMANTIKI, DOBRODOŠLI!

To zapeljivo 19. stoletje, polno romantike in sentimentalnih občutij. Čas, ki je z besedili, prežetimi z idealizirano vznesenostjo, razpihal razrvano trpljenje nesrečnih ljubezni, pozival k dvoboju za moralni prav, in ko idealov ni bilo mogoče ujeti, celo h končanju lastnega življenja. Weltschmerz, ideali, moč srca in pomen modrosti čustev.

V glasbi je bil ta sentiment najbolj domač. Domicil je našel v umetnosti, ki izreka neizrekljivo, ki s svojo intuitivno razsežnostjo, živim utripom, globino in nepojmljivostjo daje slutiti neizmernost čustev – predvsem bolečino, ki prevladuje ob le kratkih oddihih občudovanja lepote in sreče (kakopak kratkega daha in nedosegljive). S svojo zagledanostjo v razburkani notranji svet posameznika 19. stoletje deluje kot nemirni najstnik kulturno-umetniške zgodovine. Zato ne preseneča, da glasba 19. stoletja še danes tako uspešno nagovarja tudi poslušalce, ki nimajo številnih izkušenj s t. i. klasično glasbo – morda ravno zato, ker v jeziku, ki je vsem razumljiv, odraža razburljivi utrip mladostnega srca in nas, starejše, spomni na tisto viharniško obdobje življenja, polno trpljenja in hkrati vzneseno, ko se je zdelo, da je vse mogoče, in ko so bile meje sveta in lastnega jaza še zabrisane.

Tudi nam ta »romantična glasba« ne da miru. In zakaj bi se ji upirali? Prepustimo se ji v vseh njenih skrajnostih in zaživimo, kot da jutrišnjega dne ni – vsaj na naših koncertih!

Na Festivalu Maribor 2026 vas bomo popeljali v svetove Mahlerja, Schuberta, Beethovna, Dvořáka, Saint-Saënsa, Vivaldija, Weberna, Janáčka, Čajkovskega, Verdija, Morriconeja, Gershwina, Adamiča in še koga. Neonski napis na letošnji festivalski podobi, prav takšen, kakršni visijo nad vrati barov in mimoidoče vabijo k vstopu in omami, nas bo letos zvabil v koncertne dvorane, pod baročne oboke cerkve na Gorci, v mrak malečniških katakomb, med sode žlahtne kapljice Vinagove kleti, med umetnine Umetnostne galerije Maribor ter okrušene zidake kluba KGB. Na dvanajstih festivalskih koncertih bomo z izjemnimi glasbenimi umetniki delili vznemirljivi utrip ustvarjanja in odkrivanja.

Romantiki, dobrodošli! Sledimo klicu pesnika in filozofa Novalisa, ki je s konceptom romantiziranja sveta ubesedil eno od osrednjih misli nemške zgodnje romantike – »romantizirajmo svet«, vsakdanjemu povrnimo skrivnost, znanemu nemir neznanega in življenju hrepenenje!

BARBARA ŠVRLJUGA HERGOVICH
Vodja programa klasične glasbe
Koncertna poslovalnica
Narodni dom Maribor