Že pri desetih letih je vedel, da ga popolnost sama po sebi ne zanima. Oče, njegov prvi učitelj violine, mu je za zgled predvajal Itzhaka Perlmana in Anne-Sophie Mutter, ko očeta ni bilo doma, pa je skrivaj poslušal posnetke Gidona Kremerja, ki ga je očaral s svojo drznostjo, domišljijo, spontanostjo in predvsem občutkom, da njegova violina pravzaprav govori. »Še danes si prizadevam bolj govoriti kot igrati. Ne mislim, da lep zven ni pomemben, ampak lepota ne sme biti sama sebi namen,« je povedal v nedavnem intervjuju.

Romantično? V najbolj prvinskem pomenu besede. Svoboda pred pravili, individualnost pred uglajenostjo, iskrenost pred popolnostjo. In predvsem prepričanje, da mora tudi za najlepšim tonom vselej stati sporočilo. Ta viharniško romantični ustvarjalni nemir, ki grško-albanskega violinista žene v nenehno iskanje in preizpraševanje, ga ne le spremlja, temveč umetniško določa. Glasbenik, ki se je rodil v Atenah, je poleg violine študiral tudi filozofijo in retoriko, ki se obe odražata v njegovem izrazito osebnem odnosu do glasbene govorice. Ne čudi torej, da ga kritiki opisujejo kot enega najbolj samosvojih violinistov njegove generacije. V Süddeutsche Zeitung so zapisali, da opis »velik talent« zanj preprosto ne zadošča, v reviji Gramophone pa so izpostavili barvitost, karizmo in visceralno energijo njegovega muziciranja. Vse omenjeno cenijo tudi njegovi glasbeni sodelavci in sopotniki. Nastopa z orkestri, kot so Komorni orkester Evrope pod vodstvom sira Andrása Schiffa, Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, Kraljevi filharmonični orkester iz Liverpoola, Sinfonietta Tapiola in Slovenska filharmonija, kot komorni glasbenik pa sodeluje z Martho Argerich, Patricijo Kopačinskajo, Stevenom Isserlisom, Andrásem Schiffom in Nicolasom Altstaedtom. Je soustanovitelj Tria Gaspard in umetniški vodja ansambla Caerus.

Na Festivalu Maribor ga bomo spoznavali ob glasbi, ki njegovi želji po odkrivanju bistva ter potrebi po globokem in iskrenem dialogu daje vse možnosti za razmah: skozi Janáčkove intimne izpovedi, glasbo s preloma poznoromantičnega sveta v modernizem in v viharnem muziciranju Tria Gaspard. Kajti pri Kadeshi nikoli ne gre samo za to, da violina zgolj zveni lepo. Pomembno je, da ima kaj povedati!

Dobrodošli, romantiki! Jonian, beseda je tvoja.

Vir: Mestro Arts, 2026.