Muza in pesnik

Romantični vihar je pometel z mnogimi idejami, ki so dotlej veljale za absolutne. Resnica ne prihaja od zunaj, temveč od znotraj. Umetnost ni odsev ali celo okras življenja. Umetnost ga ustvarja!

Kdo pa ustvarja umetnost? Umetnik ali nekaj, kar govori skozenj? In kaj je ta nekaj? Božanski navdih ali človeška domišljija? Kaj vodi skladateljevo roko: njegova muza ali njegovo srce? Saint-Saëns je v Muzi in pesniku večno uganko umetniškega navdiha prelil v enega najbolj tenkočutnih liričnih dialogov violine in violončela v klasični glasbi. Pogovoru med glasbiloma, v katerem se dvoje glasov postopoma zlije v eno samo široko spevno gesto, bomo prisluhnili v skoraj sanjski zasedbi. Tako violinistka Maria Ioudenitch, zmagovalka treh najpomembnejših violinističnih tekmovanj, kot Tim Posner, eden najbolj sijajnih violončelistov svoje generacije, namreč slovita po zavidljivem zvenu. Kritiki se navdušujejo nad petjem njunih inštrumentov, saj delujeta malodane kot človeški glas, ki razkriva najintimnejše nianse občutij in čustev. Podobno idealno dvojico prinaša priljubljeni Bruchov Dvojni koncert. Geneva Lewis, ki jo je bliskovita kariera popeljala do londonskih Kraljeve Albertove dvorane in dvorane Wigmore in amsterdamske Concertgebouw ter sodelovanj z glasbeniki, kot so Gidon Kremer, sir András Schiff in Mitsuko Uchida, ter Emma Wernig, članica uglednega kvarteta The Doric in »bleščeča vzhajajoča zvezda viole«, kot so jo opisali v reviji The Strad, sta zagotovilo za interpretacijo, v kateri bo bolj kot virtuozno merjenje moči kraljevala izpiljena umetnost medsebojnega poslušanja.

Obe opisani skladbi sta nastali skoraj sočasno, na prelomnici, ko je evropska glasba že prestopala prag modernizma, a je romantika kot zahajajoče sonce še žarela na obzorju. Ognjeni ptič Igorja Stravinskega ga je še ujel v vsej polnosti, obenem pa iz njega že švigajo drzni ritmi, nenavadne harmonije in intenzivne barve novega stoletja. Vanj je odbleske romantičnega zahoda popeljal tudi Lucijan Marija Škerjanc. V velikopotezni Svečani uverturi za orkester bodo živo in jasno zarezali v mrak dvorane. Kot luč na svetilniku, ki svari in opominja, da velike teme človeštva ne poznajo slogovnih meja in štetja stoletij. Človek (še) vedno išče. Odgovore in sebe.