Romantiki, dobrodošli!

»Die Welt muss romantisiert werden,« je zapisal Novalis.* Svet je treba romantizirati: vsakdanjemu vrniti skrivnost, končnemu vdihniti upanje neskončnosti, znanemu pa nemir neznanega.

Četudi je Novalis to misel zapisal pred več kot dvesto leti, je še kako aktualna. Tudi sodobni svet je treba romantizirati. Še kako! Ne zato, da bi pred resničnostjo bežali, temveč da bi jo sploh lahko zares občutili. Da bi v času, ki mu vladajo stroji, in v trenutku, ko človeka obupano iščemo v poplavi banalnega ter v profanem razgaljanju vsakdanjega, celo intimnega, ponovno odkrili skrivnost. Da bi v dobi hipnih podob in neskončnega pretoka informacij ponovno uzrli globino. Da bi mogli ponovno hrepeneti po nečem, kar presega utilitaristično in racionalno.

Pred romantiko je bila glasba kot zavetje doma. S svojim usrediščenjem v toniki je bila kot gravitacijska sila, ki človeštvo trdno drži na površju planeta in mu s svojo jasnostjo zarisuje varno pot do razrešitve. Romantika se je tej varnosti odpovedala in prvič ponudila glasbo brez gravitacije. Kaj glasbo – vihar! Ki melje in drobi in razpiha proč od središča, proč od pravil, proč od stabilnosti klasicističnega sveta. A romantični vihar poslušalca ne izvrže v praznino – nasprotno! Kakor vrtinec ga posrka vase, v jedro človeškega nemira in hrepenenja.

In že smo pri rdeči niti ali bolje luči, ki ožarja Festival Maribor 2026. Romantike na njem ne boste deležni v soju sveč ali ob nostalgičnem vzdihovanju po preteklem. O, ne. Romantika Festivala Maribor 2026 žari z rumeno neonsko svetlobo. Kot reklamni napis v izložbi velemestnega bara utripa in mimoidočega zapeljuje, da vstopi in se preda omami.

Romantika tukaj in zdaj. Brez pravil in brez zardevanja. Divja, svobodna, subverzivna – nevarna! Tudi za táko so jo razglasili in pred njo svarili pred dvesto leti. V svojem prevratništvu in nuji po svobodi je nevarna tudi danes. Še posebno danes.  

Vstopimo. Vdihnimo hrepenenje. Začutimo nemir. Drznimo si (ju) živeti!

* Fragment št. 105 iz zbirke Vorarbeiten zu verschiedenen Fragmentsammlungen pesnika in filozofa Georga Philippa Friedricha Freiherrja von Hardenberga, bolj znanega pod imenom Novalis, ki je s konceptom romantiziranja sveta ubesedil osrednji princip zgodnje nemške romantike.