V OBJEMU KORENIN ALI MARIBOR FOREVER

Program letošnjega Festivala Maribor je  posvečen Mariboru, Mariborčankam in Mariborčanom.

Lahko bi rekli, da iz njega veje glasbeni dedni zapis mesta in celotne regije, Maribor nekdaj in Maribor danes, obarvan s folkloro in multikulturnim pridihom. Glasbeni izbor nagovarja njegovo etnično pestrost in dialektiko, izraža njegove pestre korenine, univerzalni govor nostalgije in hrepenenja, ki tli v vseh nas.

Slišali boste glasbo staroselcev, domačinov, priseljencev in izseljencev, skratka vseh Mariborčanov, in to v veliki meri izpod peres skladateljev, ki so bili sami izseljenci, priseljenci ali domačini. Med njimi bo kar nekaj bolj ali manj znanih ali tudi pozabljenih Mariborčanov.

Globina slovanskega melosa, ki so si jo sposodili in celo naturalizirali marsikateri skladatelji 19. in 20. stoletja, prepletena s cigansko eksotiko, avstro-ogrskim bliščem, alpsko melodiko in balkanskim temperamentom. Tako bi sicer lahko opisali tudi dunajsko glasbo in način muziciranja, ki vtke sosedsko v lastno in mu s tem daje novo dimenzijo, ga obogati, ne oropa.

Zakaj še mi ne bi storili nekaj podobnega? Štrudelj, carski praženec, klobase, pečenke, golaž, vse to je naše, četudi ni; zakaj ne bi ravnali podobno še z glasbenimi recepti? Brez češkega elementa in vpliva vse soseščine ne bi imeli naše glasbe. Prav ta prepletenost in vzajemnost sta čar naše zgodovine in naše glasbe.

Koncertni dvojček Trans: Danubia – Gitana je sosedski panonski pozdrav in poklon madžarskemu ljudskemu izročilu v visoko destiliranem odmerku ter ciganski ognjevitosti in ekstazi na dušek. Kvartet Kelemen in Sarkozy Band sta polnokrvna kombinacija, ki tako rekoč trga gate.

Tudi na koncertu, poimenovanem Vezi, se bomo dotaknili naše zgodovinske, sosedske in regionalne prepletenosti, polne subtilnih spominov na stičišču podzavesti in ekstaze, plesa in speva, Balkana, Panonije in Srednje Evrope.

Thomasa Ganscha verjetno ni treba dodatno predstavljati. Skupaj s kopico glasbenih prijateljev, s katerimi sodeluje v različnih formacijah (med katerimi je njegova slovita skupina Mnozil Brass), po mojem mnenju predstavlja ob  Dunajskih filharmonikih vrhunsko avstrijsko umetniško izvozno znamko.

Tilen Artač bo mariborski Ponočnjak v komornem »monomuzikalu« (tako mu zaenkrat pravimo, ko je še v procesu nastajanja), s katerim bomo doživeli svetovno premiero novega dela Leona Firšta. Tenkočutnost Balkana mi je osebno še posebno ljub program. Čeprav nisem odraščal s tovrstno glasbo, se me resnično dotakne v dno duše in je ena najganljivejših glasbenih vsebin, kar sem jih spoznal. Glasbena terapija, ki steče neposredno v kri. 

Zaključek festivala V imenu korenin je zrcalo časa, v katerem živimo, in srečanje z najbolj pristnimi in močnimi občutki, ki so možni le ob največjih izgubah in nepravicah človeštva. Nekakšen rekviem pravici in izgubljenim ljubljenim.

Tudi za otroke bomo igrali: tu bo že tradicionalni koncert z Adriano Magdovski, ki bo z glasbo za najmlajše pripovedovala mariborske zgodbe, ter nova izvedba Petra in volka s Tilnom Artačem in festivalskimi glasbeniki.

Naj na koncu omenim, da so tudi moje korenine prepletene z Mariborom. Moja starša sta se spoznala ravno tu, sam pa sem obiskoval tukajšnjo Srednjo glasbeno šolo in tudi prvič prišel v stik z vrhunskim komornim muziciranjem. Sredi devetdesetih let je bilo to, ko je festival Glasbeni september, katerega trideseto obletnico praznujemo letos, vodil pokojni gospod Janko Šetinc.

Vabim vas na zelo osebno obarvano glasbeno druženje, namenjeno vsem, ki imate radi glasbo z visokimi obrati, tiho frekvenco in nostalgijo. Gotovo se bo našlo kaj za poznavalce, a menim, da boste najbolj uživali tisti, ki tako kot jaz ne marate klasike v njenem elitizmu in togosti, pač pa imate raje intenzivnost najvišje stopnje, dobro glasbo brez meja in predsodkov, stik duše z dušo …

MATE BEKAVAC
Umetniški vodja Festivala Maribor 2024