Glavni oder

Magnifico in veliki disko šlager orkester

The Sons of Buena Vista niso nič drugega kot zapuščina Buena Vista Social Club, prenesena na mlajšo generacijo glasbenikov svetovnega kova, ki so odraščali neposredno ob starih mojstrih kubanske glasbe ter bili obenem del njenega razvoja pred in po revoluciji, ki so jo sprožili Buena Vista Social Club.

Luka Šulić & Simfonični orkester SNG Maribor

FESTIVAL LENT

37. Folkart: zaključek

Folkart je v skoraj štirih desetletjih gostil folklorne skupine iz več kot 80 različnih držav sveta, ki so nas navduševale in nam odprle široka, zanimiva in drugačna obzorja. Letos bodo glasniki svetovne kulture prišli v Maribor že 37. zapored. Na letošnji Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Azije, Južne in osrednjega dela Severne Amerike.

S severa Evrope, iz dežele ob Baltskem morju, ki je znana po tem, da imajo več savn kot avtomobilov, iz mesta Joensuu na Finskem prihaja skupina, ki goji karelijske plese, polne čustev, ritma in veselja. Iz sosednje Hrvaške, iz bližnjega Varaždina, s svojim izvrstnim tamburaškim orkestrom prihaja mlada skupina, ki spada v sam vrh hrvaške tradicijske kulture. Iz Paragvaja, dežele v Južni Ameriki, kjer je ob španščini še danes uraden tudi avtohtoni jezik Guarani, iz mesta San Antonio prihaja skupina profesionalnih plesalcev. Z drugega konca sveta, iz Singapurja, najbolj čistega mesta na svetu, prihaja skupina profesionalcev, ki so ena ključnih kulturnih sil na plesni sceni Jugovzhodne Azije. Po dolgih letih premora pa k nam spet prihaja skupina iz Združenih držav Amerike, ki leži v osrednjem delu Severne Amerike. Študentje univerze Mars Hill iz Severne Karoline so pravi mojstri ljudskega plesa »clogging«, značilnega za ZDA. Iz mesta Baia Mare v okrožju Maramureş v Romuniji, deželi najbolj razvpitega vampirja, sicer izmišljenega grofa Drakule, pa prihaja vrhunska skupina profesionalcev, ki že desetletja kraljujejo na svetovni folklorni sceni. Že tradicionalno bodo Slovenijo predstavljali naši Kudovci, mariborska Akademska folklorna skupina Študent.

37. Folkart: otvoritev

Folkart je v skoraj štirih desetletjih gostil folklorne skupine iz več kot 80 različnih držav sveta, ki so nas navduševale in nam odprle široka, zanimiva in drugačna obzorja. Letos bodo glasniki svetovne kulture prišli v Maribor že 37. zapored. Na letošnji Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Azije, Južne in osrednjega dela Severne Amerike.

S severa Evrope, iz dežele ob Baltskem morju, ki je znana po tem, da imajo več savn kot avtomobilov, iz mesta Joensuu na Finskem prihaja skupina, ki goji karelijske plese, polne čustev, ritma in veselja. Iz sosednje Hrvaške, iz bližnjega Varaždina, s svojim izvrstnim tamburaškim orkestrom prihaja mlada skupina, ki spada v sam vrh hrvaške tradicijske kulture. Iz Paragvaja, dežele v Južni Ameriki, kjer je ob španščini še danes uraden tudi avtohtoni jezik Guarani, iz mesta San Antonio prihaja skupina profesionalnih plesalcev. Z drugega konca sveta, iz Singapurja, najbolj čistega mesta na svetu, prihaja skupina profesionalcev, ki so ena ključnih kulturnih sil na plesni sceni Jugovzhodne Azije. Po dolgih letih premora pa k nam spet prihaja skupina iz Združenih držav Amerike, ki leži v osrednjem delu Severne Amerike. Študentje univerze Mars Hill iz Severne Karoline so pravi mojstri ljudskega plesa »clogging«, značilnega za ZDA. Iz mesta Baia Mare v okrožju Maramureş v Romuniji, deželi najbolj razvpitega vampirja, sicer izmišljenega grofa Drakule, pa prihaja vrhunska skupina profesionalcev, ki že desetletja kraljujejo na svetovni folklorni sceni. Že tradicionalno bodo Slovenijo predstavljali naši Kudovci, mariborska Akademska folklorna skupina Študent.

Pesem o svobodi

Skupni koncert treh raznovrstnih nosilcev partizanskega petja na Festivalu Lent 2025: Partizanski pevski zbor Ljubljana, Ženski pevski zbor Kombinat in Moški pevski zbor Slava Klavora.

40 Fingers

Doživite 40 Fingers, štirideset prstov, ki kitarske strune prebirajo s tolikšno strastjo in energijo, da iskrica vselej preskoči v avditorij ter zaneti ognjemet navdušenja. Brez skrbi se mu lahko pridružite – v odlični družbi boste! Med oboževalce zasedbe se namreč prištevajo tudi takšni velikani, kot so člani zasedbe Queen ali Sting.

Josipa Lisac

Kako v nekaj stavkih opisati Josipo Lisac? Sila težko. Je pevka, ki je s svojim prepoznavnim vokalom ob izdaji danes antološkega albuma Dnevnik jedne ljubavi osvojila poslušalce že davnega leta 1973, dve leti kasneje pa s pretresljivo interpretacijo Ave Marije* v rock operi Gubec Beg osupnila tudi najstrožje kritike. Kljub petim desetletjem koncertov in zavidljivi diskografiji pa na slehernem novem nastopu še vedno preseneti s svežino ter vedno novimi, drugačnimi in pretanjenimi interpretacijami. Je vsestranska glasbenica, ki se enako dobro znajde v rocku, popu in jazzu. Je mojstrica preobrazb – kameleonka, ki sleherni nastop povzdigne v umetniški performans, s katerim na daleč preseže koncertne okvire.

Vlado Kreslin & Big band Šentjur

»Vlado Kreslin je s svojimi nastopi, besedili in melodijami kot slikarski magični realist; vse je na realni ali realistični osnovi, a sestavljeno in oblikovano v metafore, v katerih se izrisuje tako prekmurski lokalni kolorit kot osebni doživljajsko profilirani ali brani trenutki.«

Tako je o Vladu Kreslinu zapisal ugledni kritik Marijan Zlobec. Legendarnega glasbenega poeta bi težko opisali bolje. Dodajmo le še, da so ključne značilnosti njegovega glasbenega ustvarjanja in delovanja tudi nenehno raziskovanje, razvoj ter malone kameleonsko spreminjanje, kar med drugim dosega s sodelovanji z izbranimi glasbeniki najrazličnejših slogov in provenience.

Parni Valjak

Parni Valjak ni le glasbena skupina. Je institucija. Hrvaška zasedba je z več kot dvajsetimi studijskimi albumi brez dvoma ena najuspešnejših rockovskih glasbenih zasedb z območja nekdanje države, ob tem pa je tudi zasedba z enim najdaljših stažev v evropskem merilu. Ne le po številu uspešnic, tudi po tej plati bi jih torej lahko mirno primerjali z legendarnimi The Rolling Stones, ki mejnike svoje kariere štejejo zgolj še v desetletjih. Za Zagrebčane velja enako. Na oder so namreč prvič stopili pred natanko pol stoletja.