NOVA ZELANDIJA
Taumata Whitireia, Wellington
Dežela dolgega belega oblaka. Maori, njihove legende, poi in obredni ples haka. Raj na Zemlji, daleč od ponorelega sveta. Kivi, kakapo in živi fosil tuatara. Mogočne gore in pravljični fjordi.
Aotearoa v jeziku prvotnih naseljencev Maorov pomeni »dežela dolgega belega oblaka«. Nova Zelandija je otoška dežela mnogih kontrastov, leži pa na drugem koncu sveta. Od Avstralije jo ločuje Tasmanovo morje in 2000 kilometrov. Pravijo, da je ena najlepših dežel na svetu. Zanesljivo pa je ena najbolj edinstvenih. Še posebej zaradi potomcev staroselcev, Maorov. Njihovo življenje temelji predvsem na zapleteni hierarhiji in ohranjanju starodavnih obredov, raznovrstnost njihove umetnosti pa se odraža tako v besedi kot v pesmi. Pravi kult predstavljajo okraševanje telesa s tradicionalno tetovažo ta moka, bojni ples haka ter rezbarjenje lesa whakairo rakau.
Vojne med plemeni so bile običajne in Maori so svoje premagane sovražnike včasih celo pojedli.
Tako bomo med drugim v živo videli predstavitev bojnega plesa haka, ki ni zgolj bojni ples, s katerim so nasprotnikom pred bitkami na strašljiv način kazali svojo moč, ampak je v osnovi tradicionalen običaj, s katerim Maori izražajo dobrodošlico gostujočim plemenom, in je utelešenje kulturnega ponosa, moči ter enotnosti.
Skupino Taumata Whitireia, kar pomeni »vrh gore«, ki bo letos prišla na naš festival, sestavljajo diplomiranci univerze Whitireia Performing Arts v Wellingtonu, ki je specializirana za ohranjanje te edinstvene kulture. Izrisali nam bodo zgodbe kulture Maorov, prebivalcev Samoe in Cookovih otokov.
Polinezija prihaja v Maribor.
PORTUGALSKA
Grupo Etnográfico de Areosa, Viana do Castelo
Melanholični fado in fiestas vibes. Vasco de Gamma, veličastna zgodovina in razgibana sedanjost. Rt Roca, Lizbona, Coimbra. Dežela ribičev in kmetovalcev. Portovec in nogomet, azulejos ter pluta.
Portugalska leži na zahodu Iberijskega polotoka. Velja za eno najlepših evropskih dežel. Slikovite vasice, zgodovinska mesta in čarobna pokrajina. V dobi odkritij med 15. in 16. stoletjem je bila vodilna imperialna sila na svetu, svojo zadnjo kolonijo pa je predala leta 1999.
Pod vplivom različnih civilizacij je Portugalska razvila svojstveno kulturo in umetnost. Na primer keramične ploščice azulejos, ki so jih pred več kot šestimi stoletji prinesli Mavri, po vsej Portugalski krasijo pročelja hiš, ustanov, palač, bolnišnic, cerkva, klopi v parkih, pločnikov, trgov … Najbolj znana je podoba portugalske zgodovine, narejena iz 20.000 ploščic, na železniški postaji São Bento v Portu.
Marsikje na Portugalskem se zdi, da se je čas ustavil. Še posebej na deželi ljudje tradicijo dobesedno živijo. Praznovanje tovrstnega življenja nam bo prikazala skupina Etnográfico de Areosa, ki ohranja ljudsko tradicijo in običaje župnije Areosa v mestu Viana do Castelo, ki je najbolj severno atlantsko mesto na Portugalskem. Svojo moč črpajo iz ljubezni do prednikov. Ob večjih praznikih še vedno oblečejo posebne noše, ki so jih nosili predniki v prejšnjih stoletjih. Vsaka zase je prava mala umetnina; ročno tkane, z zapletenimi vezeninami na krilih, srajcah in telovnikih, vse izdelane ročno. Njihovi nastopi ohranjajo čisto pristnost, ki je vedno bolj redka celo v folklornem svetu.