Festival Lent

Jazz Podij: Big Band GveriLLaz – from Zappa to home

GveriLLaz so ne le povsem edinstvena, temveč najbrž tudi najbolj cenjena neinstitucionalna big band zasedba v Sloveniji! Zasedba obstaja že več kot desetletje, pri čemer kolektiv združuje mlade jazzovske glasbenike, zadnja leta pa ga uspešno vodi violinist Peter Ugrin.

Jazz Podij: Swingatan

Swingatan igrajo izključno avtorsko glasbo, iz katere vejeta svežina različnosti aranžmajev in kompleksnost kompozicij. Na novem

Jazz Podij: Artbeaters

Artbeaters je izvrstna jazzovska zasedba, ki s svojo ustvarjalno energijo in muziciranjem že trinajst let plemeniti slovensko glasbeno krajino. Skupina je ustvarila svoj edinstven in prepoznaven zvok predvsem z vrhunsko jazz violino, glasbilom, ki se v jazz sestavih pojavlja izjemno redko.

Elemental

Energična zagrebška hip hop zasedba Elemental brezkompromisno velja za eno najuspešnejših skupin v regiji. Z realistično, brutalno iskreno in prodorno liriko na sceni stojijo že več kot 25 let. S tem so postali ne le glasbeni fenomen, ampak tudi glasniki generacij, ki iščejo iskrenost in resničnost v glasbi. So glasovi družbenih sprememb, saj skozi svoje pesmi obravnavajo aktualne probleme, kot so socialna neenakost, politika in osebna vprašanja, ki jih nagovarjajo brez dlake na jeziku.

Yanu: Tomšič, Leonardi, Mikulan

Yanu se poglablja v glasbeno izročilo Afrike in Azije ter ga vnaša v evropsko harmonsko matrico. Jan Tomšič, vokalist in multiinstrumentalist, Igor Leonardi, virtuoz na različnih strunskih instrumentih, in tolkalec Anže Mikulan ustvarjajo zvočni prostor, kjer se prepletajo meditacijski zvoki ter ritmi sveta v soju improvizirane igrivosti.

Vollmaier: Kind of Laibach

Vollmaier je leta 2019 ustvaril 45–50-minutno kompozicijo na podlagi glasbe slovenske avantgardne skupine Laibach, ki jo začne razvijati na podlagi motivov iz sledečih skladb: Smrt za smrt, Krvava gruda, plodna zemlja, Ti, ki izzivaš, Brat moj, Resistance is futile … Program vsebuje temno, a vitalno interpretacijo, polno bogatega in odprtega zvoka, pa tudi subtilnih glasbenih momentov.

D’Rafters

Kdor jih ne pozna, si je sam kriv. D’Rafters? Nikoli slišal! Kaj pa Jebe’la cesta, Bluegrass Hoppers, Frajkinclari, Pohorje express? No, to so samo nekatere skupine, v katerih so D’Rafters še vedno aktivni. Torej sami stari mački v družbi mlade vokalistke, ki so se zedinili pod zastavo, ki vihra na večno zelenem otoku ter prisega na veselo in včasih melanholično irsko-keltsko tradicijo. Odlikuje jih virtuozno muziciranje in večglasno petje bolj ali manj znanih irskih viž, jigov in reelov.

Nakána

Nakána je sveža zasedba prekaljenih glasbenikov, ki pod vodstvom mlade kreatorke glasbe in besedil Ane Mezgec na sceno prinaša edinstveno mešanico novega slovenskega šansona, jazza in etno glasbe. Pri oblikovanju svojevrstne zvočne slike, katere bujen žanrski spekter presega običajne okvire, ji tokrat pomagajo štirje izjemni glasbeniki: Leon Firšt na klaviaturah, Jošt Lampret na basu, Gašper Peršl na bobnih in Tilen Stepišnik na kitari. 

Belin

Skupina Belin predstavlja novi album Ciganka, ki poboža dušo in zaneti iskre. Prinaša globoka čustvena potovanja, strast zlitja slovanske, balkanske in romske kulture. Besedila večine tradicionalnih romskih pesmi je pevka Neža Drobnič Bogataj priredila in prevedla v slovenski jezik. Besedila opevajo tematike ljubezni, hrepenenja in radosti do življenja.

TransverZala

Zasedba TransverZala je skupina, ki igra glasbo s področja jazza, bluesa, avtorsko glasbo in glasbo znanih avtorjev slovenske popevke. Zasedba je zanimiva; svež vokal Zale Črešnik, ki ga včasih spremlja tudi kitara, ob kitari Marka Zaletelja, kontrabasu Luke Gajserja in bobnih Matica Črešnika. Skladbe so v ta namen še posebej zanimivo aranžirane.

Grafenauer flamenco project

Grafenauer flamenco project je zasedba, ki pod vodstvom Izidorja Erazma Grafenauerja izvaja avtorsko glasbo novodobnega flamenka z elementi klasične glasbe, jazza in glasbe sveta. Pri projektu sodelujejo vodilni slovenski glasbeniki.

Marko Grobler bend

Mariborski kantavtor Marko Grobler je aprila 2011 izdal prvo samostojno zgoščenko Iz dneva v dan (založba Celinka). Čeprav je to njegov samostojen glasbeni prvenec, ga odlikuje zrel izraz, ki je rezultat dolgoletnih izkušenj.

Smetnaki • Tina Marinšek

Kdor je Tino Marinšek že kdaj doživel na velikih odrih, ve, da je pravi »force of nature« & rock’n’roll.  Njene pesmi s prvega albuma res niso na prvo žogo in so zelo lepe. Pomirijo. Ustavijo. Navdahnejo.

Helem Nejse

Helem Nejse je priljubljen umetniški kolektiv in hip-hop bend iz Bosne in Hercegovine.  Besedila njihovih pesmi se navezujejo na ljubezen in družbeno odgovornost ter so navdihnjena z resničnimi liki in dogodki v družbi in njihovi neposredni okolici. Pogosto vključujejo duhovite pripombe, mnogi njihovi verzi pa so sčasoma postali sestavni del urbanega slenga v Bosni in Hercegovini.

Tomaž Domicelj • The Stroj

Kolektiv The Stroj že skoraj tri desetletja vztraja na svoji nekonvencionalni, a spektakularni  glasbeni poti. Pozornost domače in mednarodne javnosti so že konec 90-ih pritegnili z inovativno uporabo tolkal ter drugih inštrumentov, ki jih izdelujejo iz odsluženih strojnih delov in drugih odpadnih materialov. Z zanje značilno teatralnostjo, atmosferično estetiko, pirotehniko, osupljivo energijo in ritmično natančnostjo svojo publiko na koncertih vedno znova navdušujejo.

Piše se leto 2025: Teška industrija • KOIKOI

KOIKOI je fuzija zvočne eklektičnosti in nezaustavljive energije. Neobremenjeni z žanri, KOIKOI igrivo povezujejo najživahnejše elemente rocka in popa ter ustvarjajo plesno zvočno pošast, začinjeno z očarljivim žensko-moškim vokalnim večglasjem v srbskem jeziku. V njihovem primeru ta zmedena mešanica deluje fantastično, zaradi česar njihova glasba presega jezikovne ovire ter odmeva po celem svetu.

EET • Leonart

Leonart, štajerski mojstri polnokrvnega pop rocka, v letu 2025 v osveženi podobi praznujejo 10 let delovanja. Ob tej priložnosti pripravljajo svoj tretji studijski album, ki ga napovedujejo singli Mesto že spi, Sanjam te in Izi.

Siti hlapci • Bad Red Bunny

Bad Red Bunny je razmeroma nov, a vsekakor zanimiv rock projekt, ki ga vodi vokalistka Ines Mlinarić – ReD, širši javnosti znana kot frontwoman skupin Markiz in Charlie’s Flaw. Tokrat se predstavlja v trojni vlogi – poleg vokalne spretnosti se je pogumno podala tudi v avtorsko ustvarjanje ter skupaj z izkušeno punk-rock ekipo začela delati na tem projektu kot avtorica besedil in soavtorica glasbe.

Astrid & The Scandals • Masharik

Masharikova glasba se nas dotakne na vseh ravneh in nas mimogrede ogreje ter poživi. Trojec s svojo instrumentalno dovršenostjo, vokalno harmonijo in naborom izjemnih avtorskih skladb na vsakem koncertu pusti neizpodbiten pečat. So več kot le kreativni avtorji kakovostne slovenske glasbe in vrhunski inštrumentalisti, predvsem gre za odlično uigran ter kompakten bend, ki z igrivim in pretanjenim nastopom zlahka očara še najzahtevnejšo publiko.

Pikin cirkus

Klovn Jakobs povabi Piko Nogavičko v cirkus, ker pričakuje njene izjemne točke, a mu Pika nenehno nagaja. Medtem ko Klovn Jakobs poskuša uprizoriti svojo cirkuško točko, Pika pleše, meče palačinke v zrak, obeša nogavice na vrv, po kateri Jakobs hodi, mu skrije fotoaparat in ga preseneti s točo milnih mehurčkov. Njene potegavščine povzročijo, da se vsi smejijo in za trebuhe držijo.

Čarobni napitek

V dveh čarovniških kuhinjah se odvija pravi spektakel! Betka in Mimi sta se odločili, da bosta ustvarili vsaka svoj čarobni napitek. V tem divjem tekmovanju čarovniških spretnosti seveda ne manjka zabavnih trenutkov, ko se hudomušno spreta, nato pa pobotata v najbolj čarobnem slogu! Kdo bi si mislil, da bo tako tekmovanje med kuhinjama prineslo toliko zabave.

Rajanje z Romano

»Kdor hoče peti otrokom, mora imeti glas, ki gre čez do-re-mi in nazaj do mi-re-do. A sam glas še ni dovolj. Mora imeti tudi veliko in lepo srce, v katerega gredo vsi otroci od Anžeta do Žiga pa od Žive do Anke. Tak glas in srce, bi rekel, ima Romana Krajnčan. Zato poje otrokom prave njihove pesmi.« Tone Pavček

Škratka Sladka

Igra, vragolije, čisto prave iluzije in na koncu objem pravega prijateljstva vas bodo začarale, očarale in nasmejale. Navihana predstava je polna humorja in prizorov, ki brez besed navdušijo tako majhne kot velike, predvsem pa glasbe, čustvenih trenutkov in lepih misli o negovanju medsebojnih odnosov.

Radovednica iz čebelnjaka

V čebelnjaku vsa čebelja družina pridno opravlja svoje naloge, le čebelica Cvetka se kuja in trmasto vztraja, da se ji godi krivica. Rada bi na pašo, a mora čistiti čebelnjak in skrbeti za mlajše sestrice. Noče razumeti, da je takšen pač red v čebelnjaku in da pride čas, ko bo tudi ona tako velika, da bo lahko poletela na pašo.

Čudežni pralni stroj

Prisrčna zgodba, polna prijetnih misli, bogatih kostumov in iskrivih dialogov, je potrkala na srca mnogih odraslih, predvsem pa mnogim otrokom razkrila skrivnosti o najboljših prijateljih, sprejemanju drugačnosti ter premagovanju dobrega nad zlim. 

Damjana Golavšek

Igriv nastop Damjane Golavšek nikogar ne pusti ravnodušnega, saj otroško dušo dobro pozna. Značilnost njenega glasbeno-animacijskega nastopa je zabavna in poučna glasba, ki je večinoma  avtorska. Damjana na svoji nastopih animira in povabi otroke k sodelovanju, da z njo zapojejo, zaplešejo ali se preprosto izkažejo s tem, kar znajo.

Tinko Celinko

Predstava Tinko Celinko je čudovito nadaljevanje priljubljene zgodbe Tinko Polovinko legendarnega Janeza Bitenca. Tokrat spremljamo Tinka, ki je »odrasel« in se znašel v svetu, kjer tehnologija prevzema vedno večjo vlogo. Včasih rad sanjari in si izmišljuje neverjetne zgodbe, a ko v roke dobi telefon, ga ta povsem prevzame.

Piazzolleky Tango Orquesta

Po več kot sto letih se bo v Mariboru napisalo novo poglavje tango zgodovine, ko bodo člani kvinteta Piazzolleky z združenimi močmi glasbenikov iz Slovenije, Italije in – da se zgodovina ponovi – Gradca ter Dunaja premierno zaigrali v zasedbi, ki je kraljevala parketom Buenos Airesa v zlati dobi tega skrivnostnega plesa. Vabljeni v nova poglavja starih časov tudi vi!

37. Folkart: zaključek

Folkart je v skoraj štirih desetletjih gostil folklorne skupine iz več kot 80 različnih držav sveta, ki so nas navduševale in nam odprle široka, zanimiva in drugačna obzorja. Letos bodo glasniki svetovne kulture prišli v Maribor že 37. zapored. Na letošnji Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Azije, Južne in osrednjega dela Severne Amerike.

S severa Evrope, iz dežele ob Baltskem morju, ki je znana po tem, da imajo več savn kot avtomobilov, iz mesta Joensuu na Finskem prihaja skupina, ki goji karelijske plese, polne čustev, ritma in veselja. Iz sosednje Hrvaške, iz bližnjega Varaždina, s svojim izvrstnim tamburaškim orkestrom prihaja mlada skupina, ki spada v sam vrh hrvaške tradicijske kulture. Iz Paragvaja, dežele v Južni Ameriki, kjer je ob španščini še danes uraden tudi avtohtoni jezik Guarani, iz mesta San Antonio prihaja skupina profesionalnih plesalcev. Z drugega konca sveta, iz Singapurja, najbolj čistega mesta na svetu, prihaja skupina profesionalcev, ki so ena ključnih kulturnih sil na plesni sceni Jugovzhodne Azije. Po dolgih letih premora pa k nam spet prihaja skupina iz Združenih držav Amerike, ki leži v osrednjem delu Severne Amerike. Študentje univerze Mars Hill iz Severne Karoline so pravi mojstri ljudskega plesa »clogging«, značilnega za ZDA. Iz mesta Baia Mare v okrožju Maramureş v Romuniji, deželi najbolj razvpitega vampirja, sicer izmišljenega grofa Drakule, pa prihaja vrhunska skupina profesionalcev, ki že desetletja kraljujejo na svetovni folklorni sceni. Že tradicionalno bodo Slovenijo predstavljali naši Kudovci, mariborska Akademska folklorna skupina Študent.

37. Folkart: otvoritev

Folkart je v skoraj štirih desetletjih gostil folklorne skupine iz več kot 80 različnih držav sveta, ki so nas navduševale in nam odprle široka, zanimiva in drugačna obzorja. Letos bodo glasniki svetovne kulture prišli v Maribor že 37. zapored. Na letošnji Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Azije, Južne in osrednjega dela Severne Amerike.

S severa Evrope, iz dežele ob Baltskem morju, ki je znana po tem, da imajo več savn kot avtomobilov, iz mesta Joensuu na Finskem prihaja skupina, ki goji karelijske plese, polne čustev, ritma in veselja. Iz sosednje Hrvaške, iz bližnjega Varaždina, s svojim izvrstnim tamburaškim orkestrom prihaja mlada skupina, ki spada v sam vrh hrvaške tradicijske kulture. Iz Paragvaja, dežele v Južni Ameriki, kjer je ob španščini še danes uraden tudi avtohtoni jezik Guarani, iz mesta San Antonio prihaja skupina profesionalnih plesalcev. Z drugega konca sveta, iz Singapurja, najbolj čistega mesta na svetu, prihaja skupina profesionalcev, ki so ena ključnih kulturnih sil na plesni sceni Jugovzhodne Azije. Po dolgih letih premora pa k nam spet prihaja skupina iz Združenih držav Amerike, ki leži v osrednjem delu Severne Amerike. Študentje univerze Mars Hill iz Severne Karoline so pravi mojstri ljudskega plesa »clogging«, značilnega za ZDA. Iz mesta Baia Mare v okrožju Maramureş v Romuniji, deželi najbolj razvpitega vampirja, sicer izmišljenega grofa Drakule, pa prihaja vrhunska skupina profesionalcev, ki že desetletja kraljujejo na svetovni folklorni sceni. Že tradicionalno bodo Slovenijo predstavljali naši Kudovci, mariborska Akademska folklorna skupina Študent.

Yīn Yīn

Soul, disko-sound iz 80. let, reggae, plemenski ritmi Afrike in južne Amerike, švigajoči kitarski surf in obsedenost z zvokom analognih sintetizatorjev iz 60. in 70. let, psihedelija jugovzhodne Azije ter seveda funk – vse našteto in še veliko več je na neločljiv način spojeno in povezano v edinstven zvok skupine. Njihovo mavrično fantaziranje nikdar ne zapade v etno-kič, temveč na izjemno kreativen način spaja na videz nemogoče, predvsem pa to stori tako prepričljivo, da se človeku zazdi, kot da takšna glasba obstaja že od vekomaj.

Lakecia Benjamin

Njeno glasbo je najbolje izkusiti v živo: na odru je glasna, z alfa dominanco, prepričljivostjo in energijo, ki deloma črpa iz zvoka klasike Blue Note obdobja iz šestdesetih let, vendar z elementi temnopolte poezije, hip-hopa in politično angažiranega sodobnega jazza. Lakecia Benjamin je trenutno eno najbolj iskanih imen sodobnega jazza, ki še tako nevajenim ušesom jazz glasbo približa kot žur!

Ibrahim Electric

Ali poznate občutek, ko se z neko glasbo srečate prvič, pa vas sama veličastnost in mogočnost koncerta tako očarata, da je nikoli več ne pozabite? Natanko to se bo namreč zgodilo na slovenski premieri ene vodilnih danskih zasedb – Ibrahim Electric!

Alogte Oho & His Sounds of Joy

Brez električnih kitar (!) in brez bas kitare (!!), zato pa s kar dvema klaviaturistoma, ki pričarata retro-futuristični zvok skupine, presekan s sijajnimi trobilskimi in pihalskimi aranžmaji, s kar tremi pevci ter zanesljivimi afrobeat ritmi. V živo se velikokrat zazdi, kot da bi bili na reggae koncertu, toda glasba ljudstva Frafra, ki prihaja iz severovzhodnega dela Gane, v resnici predstavlja afriško različico globoko vernega gospela. S pozitivnimi čustvi prežeta, energična, veseljaška in vznesena glasba je podobna highlifu, afrobeatu in reggae glasbi, ki tekom nastopa tako v skupini kot tudi pri občinstvu preraste v ekstazo, ples ter spreobrnjenje.

Dhafer Youssef

Kakšna otvoritev JazzLenta 2025 se obeta!
Tunizijski pevec in lutnjar Dhafer Youssef v svoji glasbi spretno združuje Vzhod in Zahod; tradicionalno arabsko glasbo, jazz, elektroniko ter različne svetovne glasbene vplive. Na ekskluzivnem slovenskem nastopu bo predstavil svoj zadnji album Streets of Minarets, ki združuje brezčasne uspešnice njegove bogate kariere!

La La Lajf

Predstava La La Lajf je novi šov tandema Perica Jerković & Robert Petan, ki sta nas nedolgo nazaj navduševala s komedijo Zbogom, korona, mi gremo na dopust. Skozi skeče, pesmi in stand-up komedijo tokrat na odru dočarata vse, kar življenje prinese. Vrtčevsko rajanje, mladostniško popivanje v parku, poročno slavje, poletna žurka na plaži, novoletna sindikalna zabava ali sedmina. Življenje je žur – fajn se boš imel le, če ga ne dojemaš preresno.

Pesem o svobodi

Skupni koncert treh raznovrstnih nosilcev partizanskega petja na Festivalu Lent 2025: Partizanski pevski zbor Ljubljana, Ženski pevski zbor Kombinat in Moški pevski zbor Slava Klavora.

40 Fingers

Doživite 40 Fingers, štirideset prstov, ki kitarske strune prebirajo s tolikšno strastjo in energijo, da iskrica vselej preskoči v avditorij ter zaneti ognjemet navdušenja. Brez skrbi se mu lahko pridružite – v odlični družbi boste! Med oboževalce zasedbe se namreč prištevajo tudi takšni velikani, kot so člani zasedbe Queen ali Sting.

Josipa Lisac

Josipa Lisac

Kako v nekaj stavkih opisati Josipo Lisac? Sila težko. Je pevka, ki je s svojim prepoznavnim vokalom ob izdaji danes antološkega albuma Dnevnik jedne ljubavi osvojila poslušalce že davnega leta 1973, dve leti kasneje pa s pretresljivo interpretacijo Ave Marije* v rock operi Gubec Beg osupnila tudi najstrožje kritike. Kljub petim desetletjem koncertov in zavidljivi diskografiji pa na slehernem novem nastopu še vedno preseneti s svežino ter vedno novimi, drugačnimi in pretanjenimi interpretacijami. Je vsestranska glasbenica, ki se enako dobro znajde v rocku, popu in jazzu. Je mojstrica preobrazb – kameleonka, ki sleherni nastop povzdigne v umetniški performans, s katerim na daleč preseže koncertne okvire.

Vlado Kreslin & Big band Šentjur

»Vlado Kreslin je s svojimi nastopi, besedili in melodijami kot slikarski magični realist; vse je na realni ali realistični osnovi, a sestavljeno in oblikovano v metafore, v katerih se izrisuje tako prekmurski lokalni kolorit kot osebni doživljajsko profilirani ali brani trenutki.«

Tako je o Vladu Kreslinu zapisal ugledni kritik Marijan Zlobec. Legendarnega glasbenega poeta bi težko opisali bolje. Dodajmo le še, da so ključne značilnosti njegovega glasbenega ustvarjanja in delovanja tudi nenehno raziskovanje, razvoj ter malone kameleonsko spreminjanje, kar med drugim dosega s sodelovanji z izbranimi glasbeniki najrazličnejših slogov in provenience.

Parni Valjak

Parni Valjak ni le glasbena skupina. Je institucija. Hrvaška zasedba je z več kot dvajsetimi studijskimi albumi brez dvoma ena najuspešnejših rockovskih glasbenih zasedb z območja nekdanje države, ob tem pa je tudi zasedba z enim najdaljših stažev v evropskem merilu. Ne le po številu uspešnic, tudi po tej plati bi jih torej lahko mirno primerjali z legendarnimi The Rolling Stones, ki mejnike svoje kariere štejejo zgolj še v desetletjih. Za Zagrebčane velja enako. Na oder so namreč prvič stopili pred natanko pol stoletja.

Prav

Ulično gledališče