Če je opera z veličastnostjo ter drama z resnostjo pogosto prevzemala prvo besedo, pa je prav komedija tista, ki je s svojo dostopnostjo, igrivostjo in kritičnim humorjem Mariborčanom omogočila, da se smejijo sebi ter svetu – in hkrati gradijo skupnost.
Vsako mesto ima svoje zgodbe. Nekatere so napisane na pročeljih stavb, druge v knjigah, tretje v spominu ljudi. Maribor pa ima še eno zgodbo, ki se že tri desetletja piše na odru – zgodbo smeha. In čeprav se zdi smeh nekaj lahkotnega, samoumevnega, celo bežnega, je njegova prisotnost v kulturnem življenju mesta vse prej kot nepomembna. Narodni dom Maribor je pred tridesetimi leti prepoznal ta potencial in kot ena redkih slovenskih kulturnih ustanov uvedel abonma komedije – poseben abonma, posvečen temu žanru. Bila je odločitev. Odločitev, da je smeh vreden enakovrednega prostora, da komedija ni le obstranska zabava, temveč umetnost, ki lahko pove resnico, odpre oči, zbližuje ljudi in zdravi vsakdanjik. Takrat je bil to drzen korak, saj komedija dolgo ni imela enake institucionalne veljave kot drama ali opera ter koncerti klasične glasbe. Vendar je prav s tem dejanjem Maribor postal prostor, kjer je smeh resna umetnost – vredna enakovrednega abonmaja, posebne programske linije in zvestega občinstva. V treh desetletjih se je v okviru tega abonmaja zvrstilo nešteto gostovanj, predstav domačih in tujih gledališč, novih pristopov ter interpretacij. Od klasičnih odrskih komedij do sodobnih preigravanj družbenih tem, vedno z eno skupno točko: komedija kot prostor sprostitve in hkrati premisleka. Včasih najbolj resne stvari povemo šele takrat, ko se jih drznemo povedati skozi smeh. V tem abonmaju se je zvrstilo na desetine predstav. Vsaka je na svoj način dvignila dvorano, izvabila valove smeha in s tem tudi valove olajšanja. A če pomislimo, kaj to pravzaprav pomeni – da se je tisoče ljudi v Mariboru, včasih večkrat letno, zbralo, sedlo drugo ob drugega in se skupaj smejalo – potem razumemo, da ne gre le za gledališče. Gre za socialno vezivo, za skupnost, ki se je ustvarjala skozi humor.
Posebno dragoceno je, da je ta abonma od vsega začetka deloval kot most med različnimi generacijami in profili občinstva. Komedija je bila v Mariboru zmožna nagovoriti tako rednega abonenta kot občasnega obiskovalca, tako mlad kot starejši zakonski par, tako študenta kot upokojenca. Zato ni presenetljivo, da je bilo zanimanje dolga leta izjemno: Abonma Komedija je imel nekoč kar osem redov, kar pomeni več tisoč gledalcev, ki so si vnaprej rezervirali večer za smeh. To je bila številka, ki bi ji zavidali številni gledališki programi v državi.
Res pa je, da se je v zadnjih letih, ob novih kulturnih in družbenih okoliščinah, število redov zmanjšalo – danes sta še dva. A to ni znak šibkosti, temveč dokaz trdoživosti. V času, ko se kulturne navade spreminjajo, ko je občinstvo bombardirano z digitalnimi vsebinami in ko se gledališče kot živa umetnost neprestano bori za svoj prostor, pomeni obstoj dveh redov pravzaprav stabilno jedro zvestih obiskovalcev, ki komedijo še vedno razumejo kot neprecenljivo izkušnjo.
Ko danes razmišljamo o prihodnosti gledališča v mestu, se kaže, da je prav raznolikost tisto, kar zagotavlja vitalnost. Opera, drama, ples, koncerti klasične glasbe – in komedija. Vse to sestavlja mozaik, brez katerega bi bila kulturna podoba osiromašena. Zato je njeno ohranjanje in razvijanje v Mariboru več kot le umetniški program – je družbena nuja. Smeh je resna stvar. Ni beg pred resničnostjo, ampak način, kako jo zdržati. Ni lahkotnost, ampak moč, ki zdravi. Abonma Komedija je dokaz, da kultura živi tudi v sproščenem smehu, ki nas vse postavi na isto raven – in nas, vsaj za dve uri, osvobodi teže sveta. Trideset let abonmaja komedije je dokaz, da se Maribor zna smejati. In da se zaveda: gledališče, ki zmore nasmejati, da bi lahko naslednji dan zdržali, zmore tudi najbolj globoko ganiti. In da je gledališče, ki zna nasmejati, pravzaprav eno najbolj resnih gledališč.
mag. Mojca Pušnik, vodja marketinga in odnosov z javnostmi