80 let Koncertne poslovalnice

Ambiciozna prva tri desetletja

Po osvoboditvi je na teh temeljih z močno voljo in energijo Ferda Filipiča, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Kulturno-umetniškega društva Jože Hermanko, ki je odločilno zaznamoval tudi časopisno hišo Večer, zrasla Koncertna poslovalnica Maribor. Kot prva tovrstna ustanova v Jugoslaviji je pričela delovati leta 1946 in je že z inavguralnim koncertom 18. marca istega leta, na katerem je nastopil orkester Tržaške filharmonije pod vodstvom Jakova Cipcija, nakazala svojo ambicioznost ter svetovljansko vizijo, ki ji uspešno sledi še danes.

Že v prvih letih Filipičevega vodenja poslovalnice je koncertno življenje v Mariboru doživelo izrazit vzpon. Tako sta že leta 1955 v Mariboru nastopila Peter Pears in Benjamin Britten, leta 1956 Češka filharmonija, leta 1962 Godalni kvartet Gewandhaus iz Leipziga, leta 1965 Bamberški simfoniki, leta 1972 Moskovska in leta 1973 Leningrajska filharmonija. Omeniti velja še Komorni orkester iz Züricha, Komorni orkester RTV Bruselj, Komorni orkester Pro arte iz Münchna, Komorni orkester iz Toulousa in Oktet Berlinskih filharmonikov, na oder dvorane Union pa so stopili tudi velikani, kot so Neeme Järvi in Sergiu Celibidache, Svjatoslav Richter in Aldo Ciccolini pa Nikita Magalov, Dmitrij Baškirov, Edgar Kendall Taylor ter Igor Ozim, ki je med letoma 1947 in 1976 v Mariboru nastopil kar dvajsetkrat.

Razcvet z Mariborsko filharmonijo

Enako ambiciozna in še kako pomembna za razvoj koncertnega življenja v povojnem Mariboru je bila pobuda dirigenta in skladatelja Demetrija Žebreta, umetniškega vodje mariborske Opere od leta 1949, ki je sprožila ustanovitev Mariborske filharmonije. Prvi koncert orkestra, sestavljenega pretežno iz članov opernega orkestra, je bil 13. marca 1950, formalno priznanje pa je sledilo dve leti kasneje. Pri vodenju sta Žebreta nasledila Ciril Cvetko in Jakov Cipci, Mariborska filharmonija pa je delovala petnajst let, do leta 1965, ko je bila zaradi finančnih težav ukinjena. Vrzel, ki je s tem nastala v koncertnem življenju mesta, je bila precejšnja, zato je pobuda dirigenta Uroša Lajovca, da se jo ponovno ustanovi, padla na plodna tla.

Drzen Festival Maribor

Takšni prebojni koncerti so zaščitni znak Festivala Maribor. Ta med ljubitelji in poznavalci glasbe doma in v tujini slovi po svojem inovativnem programskem konceptu, v okviru katerega z izvirnimi in tematsko osrediščenimi koncertnimi programi, pripravljenimi v sodelovanju s priznanimi domačimi in tujimi umetniki, kot so Richard Tognetti, Nicolas Altstaedt, Simon Trpčeski in Mate Bekavac, presega meje pričakovanega koncertnega doživetja ter včasih glasbo iz koncertnih dvoran uspešno seli tudi v neobičajna, kar drzna koncertna prizorišča. Lep primer je lanski koncert, izveden v zapuščenih prostorih nekdanje Cesarsko-kraljeve moške kaznilnice v Mariboru, ko je med golimi stenami nekdanjih jetniških celic glasba Kvarteta za konec časa Olivierja Messiaena dobila pretresljive nove konotacije in se poslušalcev dotaknila globlje kot kadarkoli prej. Odmevnost tovrstnih koncertnih doživetij, ki jih poslušalci praviloma pospremijo z ovacijami, se odraža v obisku – razprodani festivalski koncerti zlasti v zadnjih letih niso nobena redkost, prej pravilo.

Orkestrski in Komorni cikel

Prodorna muzikologinja Barbara Švrljuga Hergovich, ki je spletla zavidljivo mrežo povezav z najvidnejšimi svetovnimi umetniki in njihovimi zastopniki, je vodenje Koncertne poslovalnice prevzela leta 2009. Pod njenim vodstvom so programi zastavljeni še bolj ambiciozno in tako danes na odru dvorane Union v okviru Orkestrskega in Komornega cikla redno koncertirajo umetniki in zasedbe, ki jih praviloma gostijo le najvidnejše svetovne koncertne prestolnice, saj krojijo sam vrh svetovne klasične glasbe. Po zaslugi tovrstnih odmevnih gostovanj se je Maribor dokončno zasidral na svetovnem koncertnem zemljevidu in si v svetu klasične glasbe zagotovil ugled koncertnega prizorišča, na povabilo katerega se kljub majhnosti odzovejo tudi največji.

Današnja ekipa Koncertne poslovalnice (poleg Barbare Švrljuga Hergovich jo tvorijo še producentki Tadeja Nedog in Tina Vihar, strokovni sodelavec za pripravo projektov Gregor Čerič, umetniški vodja za jazz in glasbe sveta David Braun ter zunanja sodelavka za odnose z javnostmi Maja Pirš) nadaljuje in uspešno nadgrajuje delo predhodnikov. Tu moramo omeniti dediščino Brigite Pavlič, pod vodstvom katere so v Mariboru gostovali Paquito D’Rivera, Roseanna Vitro, Lalo Schifrin z Mariborsko filharmonijo, orkester Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga z Valerijem Gergijevom, Sinfonietta Cracovia s Krzysztofom Pendereckim, Avstralski komorni orkester z Richardom Tognettijem, odmevalo pa je tudi sodelovanje Mariborske in Slovenske filharmonije pri izvedbi Mahlerjeve Simfonije tisočev. 

Razcvet

Ob takšnih imenih ni presenetljivo, da se Koncertna poslovalnica Narodnega doma Maribor lahko pohvali z občutno rastjo števila obiskovalcev koncertov, kar je v teh časih prava redkost. Obisk koncertov Komornega cikla je v zadnjih štirih letih narasel za nekaj več kot 52 odstotkov. Tudi v primerjavi s preteklimi trinajstimi leti se je obiskanost koncertov v povprečju zvišala za polovico, res izjemen pa je bil v letu 2025 porast števila abonentov Komornega cikla, saj je teh za kar polovico več kot leto poprej. V primerjavi s povprečjem preteklih štirinajst let je število abonentov naraslo za kar 113 odstotkov. Ta podatek je še toliko bolj impresiven, ker gre za komorno glasbo, ki v najširši javnosti velja za zahtevnejšo in v primerjavi z orkestrskimi koncerti praviloma pritegne ožji krog poslušalcev. Leto 2025 je zaznamovala tudi rast števila abonentov Orkestrskega cikla: v primerjavi z letom poprej se je število abonentov zvišalo za skoraj 14 odstotkov. Obiskanost koncertov Orkestrskega cikla narašča že četrto leto zapored, in sicer se je v tem času v povprečju zvišala za 28 odstotkov, s čimer kapaciteta dvorane Union v povprečju dosega skoraj 93-odstotno zasedenost.